Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8. Labodi so tudi pravi zaščitni znak Bleda. Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda. Kaj pa so o teh zvestih elegantnežih Liani Buršič povedali učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Labódi (znanstveno ime Cygnini) so velike vodne ptice iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race. Labodi so do 1,8 m dolge, močne in dolgovrate ptice. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hladnih območjih po vsem svetu razen Afrike. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano. Iz vodnih rastlin si zgradijo plavajoče gnezdo. Med gnezdenjem so lahko precej napadalni. So ptice selivke.
Labodi si poiščejo partnerja za vse življenje, čeprav se občasno pojavi tudi »ločitev«, ki je običajno posledica neuspešnega gnezdenja.
Labod je eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Samci tehtajo do 12 kg, samice pa prek 8 kg. Zaradi velikosti in teže potrebuje precejšen vzletni prostor. Potreben zagon za dvig labod dobi z vztrajnimi močnimi zamahi svojih velikih peruti, ki lahko po dolžini skupaj presežejo dva metra ter istočasnim tekom po vodi.
Labodje gnezdo je skrbno pripravljeno iz okoliškega rastlinja in obloženo s perjem. Izvaljenih 5-7 jajc samica večinoma vali 34-38 dni. Puhasti sivkasti mladiči gredo v vodo takoj, ko zapustijo varno lupino in so v prvih mesecih življenja zelo lahek plen za ptice ujede ali pa večje ribe. Med odraščanjem so pod skrbnim nadzorstvom obeh staršev, od katerih se oddaljijo kvečjemu za meter ali dva, pa še to za zelo kratek čas.
Prvi labodi grbavci so na Bled prišli iz Švice. Leta 1902 so jih prinesli predstavniki švicarskega časopisa. Med prvo svetovno vojno je labodja družina na Bledu poginila, enaka usoda je med drugo svetovno vojno doletela tudi drugo labodjo družino. Za stalno so labodi na Bled prišli leta 1969. Takrat so se labodi grbavci v družbi rac začeli nastavljati fotografskim objektivom in počasi postali pravi živi zaščitni znak Bleda.
Kaj pa o tem zvestem elegantnežu vedo učenci 3.C razreda OŠ Domžale ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju? Prisluhnite v posnetku.
Američani so na današnji dan leta 1954 svetu predstavili prvo jedrsko podmornico. Poimenovali so jo Nautilus. Dolga je bila nekaj manj kot 98 metrov, široka skoraj 9 metrov, posadka pa je štela 105 članov. Danes seveda ni več v aktivni sestavi, ohranjena je kot muzej. Čeprav Slovenija svoje podmornice nima in tudi kakšne druge tretješolci z Osnovne šole 8 talcev Logatec še niso videli v živo, so povedali, kako podmornice delujejo in kaj vse bi z njimi lahko raziskovali.
Ste se danes že počesali? Si sicer vsako jutri vzamete čas in uredite svojo pričesko ali se od doma odpravite kar skuštrani in nepočesani? Tretješolci iz OŠ Notranjski odred Cerknica so Tadeji Bizilj povedali, da svoje lase najraje zaupajo kar frizerju. Kako pogosto gredo na obisk tja in kaj vse po njihovo frizer počne, slišimo v naslednjih minutah.
Vsak se kdaj znajde v situaciji, ko mu je težko ali ko ga je strah, čeprav se najde tudi kdo, za katerega velja, da je neustrašen, da je hraber kot lev. In prav o tem izrazu smo se pogovarjali s tretješolci na OŠ Notranjski odred Cerknica.
V tem tednu smo skupaj z najmlajšimi iskali pot iz slepe ulice, kuhali kosilo za vse učence na šoli, se razgibavali in dajali nasvete, kako se naučiti voziti kolo. Hudomušnih izjav v jutranji rubriki Dobro jutro, otroci zato ni bilo malo. Izbor izjav otrok iz Cerknice, Polskave, Kranja in Novega mesta.
Vožnje z avtom se lahko naučimo na različne načine: lahko nas naučijo starši, lahko poskusiš sam ali pa opazuješ druge. Ko bodo veliki naši sogovorniki z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava vozili, bo njihov najljubši del vožnje poslušanje glasbe in beg pred starši.
V teh, pretežno sedečih časih, je gibanje lahko pravi blagoslov za telo in duha. Tako da vprašanje, zakaj se mora telo gibati, ki ga je Liana Buršič zastavila tretješolcem z OŠ Matije Čopa iz Kranja, res ni bilo pretežko. Odgovori pa so dobra popotnica dnevu.
Danes je 23. september, naš nov državni praznik, dan slovenskega športa. Zdrav odnos do rekreacije in športnih aktivnosti se začne že v otrostvu, kar dobro vedo v vrtcu Pedenjped v Novem mestu. O tem smo se prepričali v pogovoru z otroki iz skupine Zmaji.
Pravi čas je zdaj, da tudi v današnjem jutru na Prvem prisluhnemo našim najmlajšim bistrim glavam in njihovim razmišljanjem. Marsikateri otrok si tudi po zaslugi številnih kuharskih oddaj, nekoč, ko odraste, želi imeti glavno besedo v kuhinji. Delo kuharja je zelo raznoliko, pripraviti mora jedi po naročilu ali za načrtovane menije, pri pripravi pa upoštevati okus, nasitnost in prijeten videz jedi. Tadeja Bizilj bo skupaj s tretješolci iz OŠ Notranjskega odreda Cerknica v naslednjih minutah pogledala v šolsko kuhinjo in preverila, koga tam najdemo in kaj vse se tam dogaja.
Večkrat se nam zgodi, da zaidemo v slepo ulico. Seveda ne govorimo le o prometu, temveč tudi o tem izrazu tudi v prenesenem pomenu. Pa ga poznajo tudi najmlajši? O tem z otroki iz Cerknice.
V najbolj iskrivih izjavah tega tedna, so osnovnošolski otroci razmišljali o tem, kaj pomeni odstop, kakšno je delo knjižničarke, kaj je ozon in kaj so virusi, v mislih pa so se podali tudi med jesenske pridelke. Njihova razmišljanja je s pomočjo kolegov zbrala Liana Buršič
Bliža se jesen, dela na vrtovih, njivah in v sadovnjakih pa še zdaleč ni konec ... Kako pa imajo svoj vrt urejen tisti, ki živijo v mestu? In kaj svetujejo, da naredimo z jesenskimi sadeži? O tem smo se pogovarjali z ljubljanskimi tretješolci.
Toliko govora o virusih zadnje mesece, pa se še vedno zdi, da je toliko neznank. Že mogoče, da je to pogosta debata med odraslimi, a otroke redko kdo vpraša za mnenje. Liano Buršič je zanimalo, če tretješolci z OŠ Matije Čopa Kranj vedo, kaj je virus in kako se obnaša?
Danes je mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Ta se je nedavno žal spet stanjšala, tako da razlogov za praznovanje ni veliko. Nas pa ta podatek lahko vzpodbudi k temu, da tudi sami razmislimo, kako lahko pripomoremo k temu, da nas bo ozonska plast ščitila pred škodljivimi žarki. O tem, če vedo, kaj je ozonska plast, smo se pogovarjali z udeleženci Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj.
Torkove rubrike Dobro jutro, otroci bodo v tem šolskem letu namenjene spoznavanju poklicev. Z najmlajšimi bomo tako razmišljali, katere poklice in službe najdemo v različnih ustanovah, kakšne uniforme morajo imeti ljudje, ki opravljajo nek poklic, kakšne pripomočke in nenazadnje kakšno znanje, da so pri svojem delu uspešni. V naslednjih minutah bomo s tretješolci iz Osnovne šole Notranjskega odreda Cerknica zavili v šolsko knjižnico in skozi njihove oči odkrivali delo knjižničarke. Z otroki se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Beseda minulega tedna je gotovo odstop, povod zanjo pa seveda umaknitev Aleksandre Pivec z mesta predsednice stranke Desus. Medtem ko odrasli razlage te besede ne potrebujemo, nas je zanimalo, kako jo razumejo najmlajši ...
Šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto – prve domače naloge so že narejene, prvi datumi preverjanj znanj že postavljeni. Ekipa Programa za mlade se je z radijskim mikrofonom v tem tednu z najmlajšimi poslušalci pogovarjala o dolgem jeziku, poklicu učitelja pa o srcu, športu in koronavirusu. Prisluhnimo njihovim najbolj iskrivim izjavam. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Koronavirus je v preteklih mesecih povzročil kar nekaj težav. Otroci so preteklo šolsko leto končali za računalniki v svoji sobi, letošnje pa nadaljujejo za šolskimi klopmi ob številnih ukrepih, ki preprečujejo širjenje novega korona virusa. Gašper Stražišar je tako povprašal tretješolce iz Osnovne šole Trnovo, kako morajo poskrbeti zase in druge, oziroma kako se morajo zaščititi, da preprečijo širjenja novega korona virusa. Vprašal jih je kakšna so nova pravila druženja na šoli in ali jih pridno upoštevajo. Tudi med samim snemanjem prispevka so otroci sedeli na primerni razdalji 1,5 metra. Njihovi nasveti so namenjeni vsem osnovnošolcem in dijakom, pa tudi staršem in učiteljem. Da so maske, razkužila in varnostna razdalja naša nova realnost, se otroci zelo dobro zavedajo.
Začenjamo s četrtkovimi tematskimi nizi oddaj Dobro jutro, otroci - o telesu, zdravju in počutju. Za premiero smo seveda izbrali, tako so ugotovili tudi učenci tretjih razredov kranjske OŠ Matije Čopa, prvaka in vodjo vseh ključnih procesov v telesu in tudi medčloveških odnosov - srce.
Počitnice in poletje so najbrž pri nas vseh spodbudili večjo sproščenost in manj discipline, a v šoli se bo treba zelo hitro navaditi na red in lepo vedenje. Tisti z dolgimi jeziki najbrž ne bodo daleč prišli ... Vsaj če s tem mislimo na tiste, ki veliko opravljajo in ki so odrezavi ... Pa najmlajši sploh vedo, kaj pomeni imeti dolg jezik?
Danes je poseben dan za nogometni svet, saj kar dva pomembna nogometaša praznujeta rojstni dan. Leta 1961 se je rodil selektor slovenske nogometne reprezentance in nekdanji igralec Matjaž Kek, leta 1985 pa se je rodil igralec Real Madrida Luka Modrič. Ker je nogomet najpomembnejša postranska stvar na svetu, smo udeležence Inkluzivnega tabora zdravja, športa in zabave Gibaj in zmagaj vprašali, kateri športi so jim najbolj všeč. Izvedeli smo, da to ni le nogomet.
Neveljaven email naslov