Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
Osnovnošolci s Pragerskega veliko svojega prostega časa preživijo z družinskimi člani in jim včasih tudi ponagajajo. Najpogosteje jezijo svoje starše, za potegavščine pa uporabljajo tudi plišaste igrače. Najmanj jim dišijo pospravljanje, učenje in dolgočasna hišna opravila.
Danes je 1. april, dan, ko so dovoljene najrazličnejše norčije in potegavščine. Ta neuradni praznik sicer izvira iz 18. stoletja, ko se je dvorni norček pošalil iz francoskega kralja Ludivka XIV. Kako se bodo na današnji dan pošalili iz vseh okoli sebe in katere so njihove najljubše šale, so Alešu Ogrinu, še preden so se šole zaprle, povedali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Izbor najboljših izjav tega tedna, ko so najmljaši razmišljali o tem, kaj je gospodarska rast, kaj dela natakar in kako mamico razveseliti na materinski dan.
Čas je za potep. Ne gremo sicer daleč, za slabi dve minuti se boste z oddajo Dobro jutro, otroci namreč preselili v Italijo. Učence z OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec smo vprašali, kaj vse vedo o tej državi. Oddaja je bila posneta že pred težavami z epidemijo.
Danes je materinski dan. Čeprav bo zaradi razmer zunaj vsaj do nekaterih daril težje priti, imajo najmlajši še vedno veliko idej o tem, kako bodo razveselili svoje mame. Te ideje so nam – še pred zaprtjem šol – zaupali otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica.
Čeprav so v teh dneh restavracije in lokali zaprti in so vsi tamkajšnji delavci, od natakarjev do kuharjev doma pa smo še pred trenutnim stanjem, ko so doma tudi šolarji, obiskali Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta V Radovljici. Z najmlajšimi se je Tadeja Bizilj pogovarjala o poklicu natakarja, prisluhnimo, kaj so povedali …
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi karantena, o delu čevljarja in o tem, kakšen šport so smučarski skoki. Vse pogovore smo seveda posneli, še preden so šole zaprla svoja vrata. Na vrsti je rubrika Tedenski aktualni DJO.
Če bi vse teklo po ustaljenem ritmu, bi se danes s preizkusom planiške velikanke v dolini pod Poncami začelo svetovno prvenstvo v poletih. Tja bi šli tako stari kot mladi, slednji predvsem jutri, saj so četrtkove kvalifikacije že tradicionalno namenjene ogledu otrok. Polete bi zagotovo spremljali tudi otroci iz Smučarskega kluba Zagorje, sekcije za skoke, ki trenirajo v Kisovcu. Že pred časom se je pri njih oglasila Andreja Gradišar, ki jih je med drugim vprašala, zakaj so se odločili za ta šport.
Karantena je osamitev zaradi suma okuženosti, piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ker vemo, da imamo že odrasli včasih težavo pri razumevanju zdravstvenih izrazov, nas je zanimalo, kako poznana je beseda pri najmlajših. Pred dnevi, ko v Sloveniji še ni bilo okuženih s koronavirusom, smo se o tem pogovarjali z učenci OŠ Boštanj.
V naslednjih minutah boste slišali nekaj najbolj iskrivih izjav naših najmlajših poslušalcev. Ustvarjalci rubrike Dobro jutro, otroci so se med tednom z njimi pogovarjali o Rusiji, enakopravnosti, poklicu odvetnika, tem, kaj dela slikar in kako se pripravi dobro kosilo. Tokrat so bili naši sogovorniki otroci iz Radovljice, Kamnika, Kranja, Bohinjske Bistrice in Pirana. Pregled je pripravila Tadeja Bizilj.
Lonci, začimbe in prave sestavine. To je vse, kar potrebujejo tretješolci z OŠ Cirila Kosmača Piran, da skuhajo okusno kosilo. In ker jim gre kuhanje dobro od rok, jim tudi pametnih nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Z otroki z OŠ Jakoba Aljaža Kranj bomo odpotovali do Rusije in raziskovali največjo državo na svetu.
Na današnji dan leta 1962 je umrl slovenski slikar in grafik Vladimir Lamut. Ob tej obletnici so otroci z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica razmišljali, kako se slikar loti ustvarjanja in kako išče ideje za svoje ustvarjanje.
O tem, kakšno je delo odvetnika z otroki iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz Radovljice.
S tretješolci z OŠ Frana Albrehta Kamnik smo se pogovarjali o tem, kaj je enakopravnost? Kakšne pravice so skupne vsem in kaj je enakopravnost v šoli?
Tudi v minulem tednu smo nekaj jutranjih minut preživljali v družbi iskrivih izjav najmlajših. Tem za modrovanje je vedno veliko, tokrat so razmišljali o besedi sporazum, delu medicinskih sester in zdravstvenikov, o tem, kako nekdo postane kralj, odpravili so se tudi v Francijo in za konec tedna pospravljali razred. Pred nami je rubrika Tedenski aktualni DJO, v kateri boste slišali otroke iz Kamnika, Radovljice, Bohinjske Bistrice, Boštánja in Pirana.
Preden otroci zapustijo šolo in odidejo domov, je potrebno razred tudi pospraviti. Za tretješolce iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran to ni nikakršen problem, saj se učijo pospravljanja razreda že vse od prvega razreda. In ker so pri tem tudi izredno pridni, jim nasvetov ne zmanjka. Z njimi se je pogovarjal Gašper Stražišar.
Neveljaven email naslov