Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
V današnji oddaji Dobro jutro, otroci nam osnovnošolci svetujejo, kako se najlažje sprostiti, ko nas mučijo naporne šolske, izvenšolske in delovne obveznosti. Sami stres najlažje obvladujejo z meditacijo, s športom ali pa se odpravijo na sprehod s hišnim ljubljenčkom. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.
Škotska. Dežela ....no, prisluhnite, kaj vse so tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa o tej zeleni otoški državi zaupali Liani Buršič.
Poklic fizioterapevta je pri nas in v tujini vedno bolj iskan in cenjen. Razloge bi lahko iskali v načinu življenja sodobnega človeka, ki vedno več sedi in se vedno manj giblje. Fizioterapevt je strokovnjak, ki z različnimi tehnikami in metodami zdravi poškodbe in bolezni ter njihove posledice. Biti fizioterapevt ni poklic, temveč življenjsko poslanstvo. Delo z ljudmi je velika odgovornost, še posebej, če vplivamo na kakovost njihovega življenja. Koliko poznajo ta poklic najmlajši iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Po mnenju štajerskih osnovnošolcev sta najpomembnejši nalogi novinarja branje vremenske napovedi in intervjuvanje. Kako se stvari streže, nam v današnji oddaji otroci pokažejo kar sami. Mladi nadobudni novinarji so spraševali Laro Gril.
Končno smo dočakali pravo zimo, zato nam bodo otroci s I. osnovne šole Celje povedali, kako se moramo obleči, da nas ne zebe. In kako, ko pada sneg ...
Dežela, stisnjena v sendvič in dežela, kjer dom nosi na hrbtu konj. Tako so jo tudi orisali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Mehkoba, srčnost in vedri duh pa tudi ljubezen in veselje do dela z otroki so glavne lastnosti, ki jih mora imeti pri svojem poklicu vzgojitelj. Tudi komunikativnost, ustvarjalnost in sposobnost vživljanja v svet otrok mu ne sejo biti tuji, saj le tako najmlajši v vrtec in varstvo hodijo z veseljem, ker se tam počutijo sprejeti in varni. Kako vzgojiteljski poklic vidijo tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prule, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Hoditi po tankem ledu. V teh vremensko hladnih dneh dobesedno, pa tudi simbolno lahko. Kaj pomeni ta frazem – hoditi po tankem ledu? Liana Buršič je spraševala tretješolce s kranjske OŠ Matije Čopa.
S prvim januarjem smo vstopili v leto 2020. Kot se spodobi, si vsako leto zadamo novoletne zaobljube, na katere pa lahko kaj kmalu pozabimo. Tako kot vsak petek so nam tudi tokrat otroci podali kar nekaj pametnih nasvetov. Tretješolce iz 1. osnovne šole Celje smo povprašali, kako naj se držimo novoletnih zaobljub, kaj vse so lahko novoletne zaobljube in kakšne naj si zadajo njihovi starši?
Dežela, sicer obilno zelena, ki smo jo lani žal videli tudi eruptivno ognjeno. Kako pa jo vidijo tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Novo leto je tu in še posebej nestrpno so ga pričakovali najmlajši. Kaj vse zase in za vas poslušalke in poslušalce želijo v novem letu, so Alešu Ogrinu povedali otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Le še en dan nas loči od najbolj glasnega večera v letu. Liana Buršič je v pogovoru s tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa poskušala izvedeti, zakaj se mu reče silvestrski večer in kaj to pravzaprav zares pomeni.
Štajerski osnovnošolci bi radi, da se med vikendom tla v hiši spremenijo v trampolin, ne branijo pa se niti sobotne igre s hišnimi ljubljenčki in preživljanja časa z dedkom in babico. Pogovarjali so se z Laro Gril.
Še samo dvesto let nazaj je na njem živela ptica s premerom kril treh metrov! Marko Polo je zapisal, da lahko prenese slona iz Afrike in nazaj. O otoku, ki je podpisan tudi s slovensko dobroto se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Matije Čopa.
Danes praznujemo božič, tradicionalni krščanski praznik. Katoličani in protestanti se na ta dan spominjajo rojstva Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. O prazniku pa so razmišljali tudi najmlajši, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec. Alešu Ogrinu so povedali, kaj je božič in kako ga praznujejo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Zima je k nam prišla tudi glede na koledar, poleg snega pa v nekaterih delih sveta prinaša še en lep nebesni pojav – polarni sij. Ta nastane, ko električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in zasvetijo. Ga poznajo tudi tretješolci z OŠ Škofja Loka-Mesto? Odgovore je izvedela Špela Šebenik.
Vsak otrok ima svojo sobo. Prostor, v katerem se igra, uči in navsezadnje tudi spi. Otroška soba je svet skrivnosti, čarovnij in magičnih živali, ta svet pa je občasno treba tudi pospraviti. Kar pa je za vsakega otroka strah in trepet. Kot vsak petek nam tudi v današnjem jutru otroci podajajo pametne nasvete. Tokrat so se tretješolci iz Osnovne šole Preserje domislili prav posebnih nasvetov, najpogostejši odgovor, pa je ta, da naj sobo otrokom pospravijo kar starši.
Neveljaven email naslov