Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
Pozabljanje je zoprna reč, proti kateri se bori vsak po svoje. In tudi mladost ni imuna na ta večinoma neprijeten pojav. Vzroki za pozabljanje so seveda zelo različni; lahko smo preobremenjeni, lahko utrujeni, na pozabljanje vpliva celo koliko tekočine smo popili. O tem, kaj pozabijo najmlajši in kako se pozabljanju skušajo izogniti, so Alešu Ogrinu pripovedovali otroci s I. osnovne šole Celje.
Ljubljana, Piran Bled. Trije od naših najbolj priljubljenih in obiskanih krajev za tuje turiste. So tudi v izboru za najlepši slovenski turistični kraj po izboru drugošolcev Ajde, Jerneja, Pavline, Taja, Jelene in Kristjana, učencev z OŠ Maksa Pečarja Črnuče? No, pa prisluhnimo, z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Med šolarji je eden najbolj priljubljenih predmetov na urniku šport. Kako pa bi se znašli v vloga učitelja tega predmeta na šoli?
Hvala, prosim, oprosti – te besede so majhne in preproste, pomenijo pa lahko zelo veliko. A vseeno so to besede, ki jih nekateri le s težavo izrečejo … Ste tudi vi med njimi? Je tudi vam kdaj težko priznati napako in se opravičiti? Ali pa včasih kar pozabite na prošnjo in zahvalo … O tem, kdaj in zakaj uporabljajo prijazne besede, se je s tretješolci Mašo, Igorjem, Kajo, Frido, Lukom in Rianom iz ljubljanske Osnovne šole Prule pogovarjala Tadeja Bizilj.
Prav presenetljivo zlahka so se mladi odločili za svojega favorita, ko so dobili na izbiro avtobus in vlak. Kateri od teh dveh jim je ljubši in zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali drugošolci z OŠ Staneta Žagarja v Kranju.
O temi, kam je najlepše oditi na dopust, ima vsak svoje mnenje. Eni so za tople kraje, drugim je ljubši odhod nekam, kjer je nekoliko bolj hladno. Skupno vsem pa je, da si tam želijo vsi odpočiti in se naužiti lepot narave. Kam bi odšli sami, če bi izbirali, se je Liana Buršič pogovarjala z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Staneta Žagarja Kranj.
Odrasli svoje stanovanje, hišo ali vrt uredimo po svoje. Kako pa bi si otroci uredili hiško na drevesu? Kakšna bi bila? Odgovarjajo učenci OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.
Za mesec maj velikokrat slišimo, da je to tudi mesec ljubezni. Narava se prebuja, ptički veselo čivkajo na vejah, sonce pa nas že prav prijetno večkrat poboža po licih. Kako o ljubezni razmišljajo tretješolci Rian, Luka, Frida, Kaja, Igor in Maša iz Osnovne šole Prule, so povedali Tadeji Bizilj.
Različni podatki na spletu kažejo, da je trg z umetninami lahko tudi precej živahen. Predvsem dražbene hiše se rade pohvalijo, ko prodajo delo katerega izmed največjih umetnikov in cene, ki jih iztržijo zanje, gredo takrat v nebo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor pogovarjali o tem, s katero vrsto ustvarjanja bi se ukvarjali, če bi bili umetniki in kaj vse bi ustvarili.
Odrasle večkrat zagrabi nostalgija po izgubljeni mladosti. Kako pa o starosti razmišljajo najmlajši? Učence OŠ Staneta Žagarja iz Kranja smo vprašali, ali je bolje biti otrok ali odrasel človek?
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi imajo prost ves teden, načrtov za preživljanje zadnjih počitnic pred koncem šolskega leta pa je tudi veliko. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Kolezije iz Ljubljane.
Odpotovali bomo na območja, ki so sicer mogoče za kakšno kratko potovanje zanimiva, za daljše obdobje pa prav nič prijazna za življenje. Najbrž ste ugotovili, učenci OŠ Kolezija so se Špeli Šebenik razgovorili o puščavah, ki zavzemajo tretjino kopnega, njihova površina pa zaradi podnebnih sprememb, erozije in salinacije vsak dan veča …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kako zares filozofsko , a hkrati resnično je o hoji zapisal francoski filozof Frederic Gros, da je "svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” V teh zasedenih časih, se je Liana Buršič z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja, pogovarjala o hoji.
Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je most. In takrat nastanejo najboljše dogodivščine. Brez njih bi bilo življenje dolgočasno in vsak med nami ima zagotovo nekaj takih, o katerih zelo rad pripoveduje. Kaj pa je dogodivščina za tretješolce? To so povedali otroci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Ljubeči in odgovorni starši so najpomembnejša in najboljša družba slehernega otroka. Zato otroci seveda z njimi radi preživljajo svoje trenutke. O tem, kaj s starši najraje počnejo, pa se je Liana Buršič pogovarjala z Manco, Asjo, Lovrencem, Katarino, Maticem in Emo, drugošolci iz kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S pomladnim brstenjem, dehtenjem se prebujajo vsa naša čutila, zaznave. V obilju zelene in ostale barvite živosti je Liano Buršič zanimalo katera cvetlica je najbolj ljuba drugošolcem z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani
Muca, pes, morski prašiček, ribe, želve, kameleoni in kar je še domačih, hišnih ljubljenčkov, so vse bolj zaželjeni spremljevalci naših življenj. A k ljubezni, v ravnanju z njimi, pridejo tudi malo manj prijetne odgovornosti njihove nege. O tem, kako je s skrbjo za domače ljubljence se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov