Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:
Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.
Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.
Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.
Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.
Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.
Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.
Mama je tista oseba, ki je vedno z nami, nas bodri, podpira, pomaga vstati, ko pademo, nam prisluhne, ko nam je težko … Danes je 25. marec, dan, ki je posvečen mamam, poseben dan, ko jim lahko izkažemo pozornost z objemom in jim povemo, da jih imamo radi. Lahko jim podarimo tudi kakšno malenkost, kaj izdelamo, podarimo rožico ali zrecitiramo pesmico in jim tako pričaramo nasmeh na obraz. Drugošolci David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta imajo kar nekaj dobrih nasvetov, kako lahko danes presenetite in razveselite svoje mamice. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Pa je končno prišla v naše kraje tudi koledarska pomlad – s toplimi sončnimi žarki, glasnim ptičjim petjem, drobcenimi marjeticami, zvončki in trobenticami … Otroci so jo nestrpno pričakovali in so jo zelo veseli, saj se s pomladjo prebuja vsa narava. Ema, Naida, Lara, Amadeja, Marko, Vid in David iz 2.a razreda OŠ Franca Rozmana Staneta so se o pomladi pogovarjali s Tadejo Bizilj.
Narava se že tako lepo zaljša, da nam je resnično lahko v navdih. Četudi naravna lepota naših obrazov povsem zadostuje, jo dekleta in ženske rade tudi poudarijo z ličenjem. Da bi bile privlačnejše? Da bi skrile kakšno nepopolnost? Hm, zakaj se pravzaprav ličimo? Liana Buršič se je o tem pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina – z Emo, Leni, Gabrijelom, Kajo, Ivanom, Stianom in Juretom.
Vragolije kdaj pa kdaj ne gredo povsem po načrtu in takrat je potrebno hitro skovati načrt, kako uiti oštevanju staršev, ali pa se je skupaj treba zoperstaviti vrstnikom oziroma kdaj tudi starejšim. Več glav več ve, zato je pomoč sestre ali brata še kako dobrodošla, marsikdaj kar odločilnega pomena. Kako se sestre in bratje postavijo drug za drugega, so povedali otroci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Čeprav se zdi, da je vreme prekrižalo načrte popotnim, pa smo vendarle le še nekaj odprtih popkov stran od začetka turistične sezone. V skladu z definicijo Svetovne turistične organizacije je turist vsaka oseba, ki potuje vsaj okoli 80 km od kraja stalnega prebivališča. Kaj pa pravijo mladi, kdo je turist? Ljuba Sušanj se je pogovarjala z otroki z OŠ Koper.
Vsake oči imajo svojega malarja, zato zdajle prisluhnimo, kakšno pomlad bi pričarali tretješolci iz Šmartna pri Litiji.
Včasih je bilo vse drugače – to velikokrat slišimo od starejših, naših babic, dedkov. Povedo nam, da ni bilo računalnikov in drugih elektronskih naprav, da so se otroci več družili zunaj, tudi šolske torbe niso bile tako težke, prosti čas pa so raje kot za številne dejavnosti izkoristili za igro. David, Vid, Marko, Amadeja, Lara, Naida in Ema iz ljubljanske Osnovne šole Franca Rozmana Staneta so Tadeji Bizilj povedali, kako sami razmišljajo o življenju v preteklost – kakšno je bilo in kaj vse so takrat počeli … Prisluhnimo jim.
Glasba lahko olajša srčno napetost in odžene temačno razpoloženje, kako velika je v svojem izrazu pa je že davno tako slikovito povedal prav tako veliki Shakespeare – da je nič manj kot hrana ljubezni. Ko je Liana Buršič otroke iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina spraševala po njihovih najljubših instrumentih, so za odgovore uporabili najimenitnejšega in najmočnejšega med njimi – svoj glas.
Otroštvo večinoma s seboj nosi brezskrbnost, nagajivost in igrivost, a so te marsikdaj tudi omejene. Če drugega ne – s strani staršev. In kako bi lahko otroci njihove ukaze ali navodila prinesli naokoli? Morda tako, da bi se s pomočjo čarobne palice vloge staršev in otrok naenkrat obrnile. Kako bi bilo, če bi starši naenkrat postali otroci in otroci starši, so povedali otroci z Osnoven šole Rakek.
Svet gledališča je pisan in zanimiv, za otroke še prav posebej mamljiv. Sploh, če so na odru lutke ali otrokom najljubši pravljični liki. Z njimi najmlajši lahko odidejo raziskovat nove svetove, precej drugačne kot so tisti, ki jih lahko vidijo na zaslonih v risankah ali filmih. O tem, kaj je gledališče in kaj se tam počne, se je Ljuba Sušanj pogovarjala z otroki z Osnovne šole Koper.
Ste že razmišljali o tem kaj bi storili, kam bi šli, če bi imeli plašč, ki vas naredi nevidnega? O tem razmišljajo tretješolci iz OŠ Hudinja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..
Igrače – raznovrstne - od najpreprostejših do nadvse kompleksnih, od navadne palice, ki si jo otrok izbere in si zamišlja, da je konjiček, do tehnično dovršenih naprav – vse so namenjene igri. In bližini. Tisti, takšni, kjer je zaupanje glavna vrlina in ob kateri odleže, kar mora odležati težkega. Tudi razveseljujejo, seveda, zato so najljubše igrače otrokov nerazdružljiv družabnik in imajo svoje, če ne že častno pa vsaj enakopravno mesto v družini. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki, ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih najljubših igračah …..
Tolikokrat slišimo, da ljudje nosimo maske vsak dan, nekateri jih ne snamejo vse življenje in da je pustni čas pravzaprav le trenutek, priložnost, da z masko, likom v katerega se oblečemo, vstopimo le pokažemo svoj pravo nrav. Ali pa vsaj željo. Liana Buršič se je z otroki iz skupine Krtki ljubljanskega vrtca Ledina pogovarjala o njihovih pustnih maskah, kakšne si bodo nadeli in zakaj …
Ne glede na to, kaj vse in koliko imamo, bi vedno želeli imeti še več. A vendar se materialne stvari mnogokrat ne izkažejo kot najpomembnejše v življenju. Kar so v tokratnem pogovoru izpostavili tudi osnovnošolci z Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica. Z njimi smo se pogovarjali o stvareh, brez katerih ne bi mogli živeti.
Nov delovni in šolski teden je pred nami, jutri sledi še pustni torek, zato smo se z učenci iz OŠ Šmartno pri Litiji pogovarjali o njihovih literarnih in filmskih junakih. Večina se navdušuje nad znanimi filmskimi junaki, le malo pa se jih zgleduje po likih iz knjig.
Že najmlajši razmišljajo o tem, kaj bodo po poklicu, ko odrastejo. Nekateri bi radi oblekli uniformo gasilca ali policaja, drugi sanjajo, da bodo stali na odru kot igralci ali pevci. Kaj si želijo postati in kako razmišljajo o poklicih, so Tadeji Bizilj povedali Gael, Iza, Veno in Tamer iz Osnovne šole Angela Besednjaka iz Maribora.
Kako oropan mnogoterih izrazov človeške ustvarjalnosti, duha, bi bil svet, če ne bi bilo umetnosti in umetnikov! Ne vem, če veste a - Jim Carrey, slavni kanadsko-ameriški igralec, ki ga večinoma poznamo po komičnih vlogah, je tudi odličen likovni ustvarjalec – slika, riše in kipari. In tako slikovito, resničnostno je povedal - da je umetnost dokaz, da radi živimo. Kako zelo radi živijo in ustvarjajo mladi, tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja, boste lahko slišali zdajle. Z Liano Buršič so se pogovarjali o tem, katera umetnost jim je najbližje, kateri umetniki so jim ljubi pa tudi - kakšni umetniki si želijo postati sami …
Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.
Neveljaven email naslov