Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.
Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.
Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.
Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.
Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.
Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.
In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Čeprav je na leto v svetu manj kot sto napadov morskega psa na človeka, je strah in trepet večine ljudi. Da vzbuja takšno strahospoštovanje pravzaprav ne čudi, saj je zaradi izjemnega ustroja telesa, sluha, vida, pospeškov, ki se zlahka merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta in ostrih zob, ki lahko zrastejo vedno znova, tako kot vse življenje raste tudi ta izjemni plenilec, zaradi vsega naštetega morskega psa opisujejo kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. No, dejstvo pa je, da se nas mora bati bolj kot mi njega, saj vsako leto ribiči pobijejo kar 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrstam grozi izumrtje. In kaj so o tem nadpovprečnem plenilcu Liani Buršič povedali učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v posnetku.
Prazgodovinski predniki morskih psov so plavali v svetovnih oceanih že pred milijoni let. Začetek evolucije modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov.
Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: ležejo jajca v ovojnici, kjer se zarodek razvija, v telesu nosijo žive mladiče, ki se hranijo preko placente (posteljice), v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 mesecev do dveh let, odvisno od vrste psa.
Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste dusky), in znaša 60 kg na konico enega zoba, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste hrane, ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti jekla. Večjih žrtev pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm.
Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 km/uro vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako pes preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s2). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. Voh imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor.
Zaradi vsega tega opisujejo morskega psa kot popoln stroj za ubijanje, ki je zaradi svojih izrednih sposobnosti skoraj brez sprememb preživel nekaj milijonov let. Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je 25–30 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 % vrst morskih psov grozi izumrtje.
In kaj o tem nadpovprečnem plenilcu vedo učenci 2. C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite jim v oddaji oziroma posnetku!
Nekoč so nevihtne oblake, ki so deželi grozili s točo, odganjali z glasnim zvonjenjem cerkvenih zvonov. To je bilo uspešno le, če so zvonovi zadoneli pravočasno. Danes nas na točo opozarjajo vremenoslovci in različne mobilne aplikacije, izraz »po toči zvoniti je prepozno« pa je ostal … O tem z učenci OŠ Poljane iz Ljubljane.
Nekatere stvari nas naučijo starši, drugih se naučimo v šoli, ampak en kup stvari se pa naučimo, kar tako, sproti. Ko je Lea Ogrin vprašala drugošolce iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica kaj dela odvetnik, so se najprej popraskali po glavi, potem pa so počasi začeli razmišljati, kje so to besedo že slišali…
Mesec september je skoraj pri koncu in šolarji so zdaj že dobro zakorakali v novo šolsko leto. Datumi prvih kontrolnih nalog so že postavljeni, prva spraševanja in pridobivanja novih ocen pa pred vrati. Zato je za večino od njih petek, zadnji dan pouka v tednu, zopet najljubši dan :). Kako preživijo konec tedna, ko lahko šolske obveznosti postavijo vsaj za nekaj časa v kot, so Tadeji Bizilj povedali učenci iz 5. a in 5. b razreda II. Osnovne šole Celje.
Čemu so se najbolj nasmejali učenci drugega razreda OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica?
Ker znamo ljudje tako dobro načrtovati, komunicirati in ker si znamo in želimo pomagati med sabo, smo kot vrsta precej uspešni, bi rekel človek. :) Drugošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica verjamejo, da je treba šibkejšim pomagati, se postaviti za njih, kadar tega ne zmorejo sami. Kdaj so krili hrbet drugim in kdaj so hrbet krili njim, so povedali Lei Ogrin.
Kdaj smo tekmovalni in zakaj so razmišljali drugošolci iz OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica.
Ne le sodelovanje in pogovor, človeške odnose na žalost krojijo tudi nesoglasja in spori. Kaj je jabolko spora pri mladih?
Telesna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tudi v jutrišnji mladinski oddaji Hudo! bo šport na prvem mestu – in to ne katerikoli, temveč trenutno najbolj popularen šport v Sloveniji – košarka. Ne zamudite torej pogovora z mladimi uspešnimi košarkarji, zdajle pa prisluhnimo, s katerimi športi se ukvarjajo petošolci Nataša, Oskar, Jan, Maja, Veronika in Franko iz II. Osnovne šole Celje. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekdaj so menili, da so štorklje monogamne, vendar pa to drži le do neke mere. Partnerja lahko po selitvi zamenjajo in se selijo brez njega. Na svoje gnezdo so navezane prav toliko kot na partnerja. Zaradi svoje velikosti, serijske monogamije in zvestobe gnezdu, ki so si ga izbrale, pa je mitološki in kulturni pomen štorkelj zelo velik. Zdaj pa prisluhnimo kaj so o teh »prinašalkah otrok« Liani Buršič povedali učenci 3.A in C razreda OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane ter biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Brez truda, brez vloženega dela ali prizadevanja ne moremo pričakovati uspeha. Dokaz za to so tudi naši košarkarji, dosti starejša kot njihov uspeh pa je stara ljudska modrost: brez muje se še čevelj ne obuje. O tem učenci I. Osnovne šole Žalec.
Uporaba računalnika je postala nepogrešljiva pri našem vsakdanjem delu. Vedno pogosteje se ob tej elektronski napravi znajdejo tudi najmlajši, za katere je računalnik pogosto vir učenja in zabave. Za kaj vse uporabljajo računalnik sami, so Tadeji Bizilj povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
V tokratnem Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci vam predstavljamo ježa. Pri nas je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ta miroljubni bodičar se, ko je ogrožen, ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah. In kaj so o ježu Liani Buršič povedali učenci in učenke 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo razumeti svet s pomočjo mitoloških zgodb. Čeprav mite in legende na prvo žogo povezujemo s starodavnimi kulturami in jih postavljamo nekam na začetek človeške zgodovine, se zgodbe, ki so strukturirane iz elementov t.i. monomita, rojevajo še danes. Univerzale principe, ki jim mora slediti junak, je možno najti v vseh starodavnih in sodobnih mitih. Najbolj znano delo narejeno po sosledju, ki ga je primerjalni religiolog Joseph Cambell poimenoval – Junakovo potovanje, je saga Vojna zvezd. Ker miti vedno nagovarjajo naša notranja hrepenenja, niso nikdar stvar preteklosti. O mitih in legendah so razmišljali tudi drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Ljudje si že od nekdaj pomagamo razumeti svet s pomočjo mitoloških zgodb. Čeprav mite in legende na prvo žogo povezujemo s starodavnimi kulturami in jih postavljamo nekam na začetek človeške zgodovine, se zgodbe, ki so strukturirane iz elementov t.i. monomita, rojevajo še danes. Univerzale principe, ki jim mora slediti junak, je možno najti v vseh starodavnih in sodobnih mitih. Najbolj znano delo narejeno po sosledju, ki ga je primerjalni religiolog Joseph Cambell poimenoval – Junakovo potovanje, je saga Vojna zvezd. Ker miti vedno nagovarjajo naša notranja hrepenenja, niso nikdar stvar preteklosti. O mitih in legendah so razmišljali tudi drugošolci iz OŠ Kolezija v Ljubljani. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.
Da ne smemo obupati takoj, da moramo vztrajati in ne odnehati ob prvi oviri ali ob prvem slabšem rezultatu, nas opominja rek “Slab začetek, dober konec”. Slabo lahko začnemo povsod – v službi, na tekmi, pri interesnih dejavnostih, različnih opravilih in seveda tudi v šoli.
Danes bomo odpotovali v svet filma. Marsikdo se z lahkoto vživi v vloge glavnih filmskih junakov in tako za dobro uro in pol postane pogumni in neustrašni kralj, nepremagljivi vitez ali pa čarovnik z nadnaravno močjo. Kakšno vlogo bi sami najraje odigrali so Tadeji Bizilj povedali šestošolci Ana, Taja, Matija in Miha z ljubljanske Osnovne šole Poljane.
Tudi v tem šolskem letu bomo ob četrtkih v oddajah Dobro jutro, otroci spoznavali živalsko kraljestvo. Začenjamo pa, ker še nikakor ne moremo pozabiti morja, z živahnim nosečnikom. Ja, prav ste slišali. Morski konjički so ena najbolj nenavadnih vrst rib, ki so nekaj posebnega tako zaradi svoje neobičajne oblike, kot tudi zaradi zanimivega načina razmnoževanja. Njihovo znanstveno ime je zloženo iz dveh besed, ki označujeta telesno obliko – Hippocampus, kar pomeni konj-gosenica. Več pa boste izvedeli v posnetku. Prisluhnite kaj so o morskem konjičku Liani Buršič povedali učenci 3. A in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča in biologinja Petra Hrovatin, vodnica v našem največjem ZOO-ju.
Neveljaven email naslov