Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2. razred OŠ Prule Ljubljana
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni – ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2. razred OŠ Prule Ljubljana
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni – ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Naravne nesreče največkrat prizadenejo najšibkejše in za seboj pustijo uničenje, ki je še večje, saj nas narasle vode, zemeljski plazovi ali potresi močno presenetijo. Kaj bi ob poplavah storili oni, so Andreji Gradišar povedali učenci 3. b razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja Ljubljana.
Za svoje zobe moramo dobro in redno skrbeti, ne glede na to, ali so stalni ali mlečni. Zakaj pa nam mlečni zobje sploh izpadejo? Ali namesto njih res potrebujemo stalne zobe? Otroci iz petega razreda Osnovne šole Lava in Osnovne Šole Frana Kranjca v Celju, ki so letos postali šolski prvaki v skrbi za zdrave zobe, so z Ano Gabršček iskali odgovore na to vprašanje in ugotovili, da stalne zobe zares nujno potrebujemo.
Čakajo nas lepi dnevi z lepim vremenom. Lahko jih izkoristite in se malo peljete s kolesom. Izkoristite dan in združite prijetno s koristnim. Vendar previdnost ni odveč. Kako smo lahko varni na kolesu, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Grm v Novem Mestu.
Imate radi matematiko? Osmošolec osnovne šole Vič v Ljubljani Jon Mikoš jo vsekakor ima zelo rad. Na letošnjem regijskem tekmovanju je prejel Srebrno Vegovo priznanje, pa tudi na državnem tekmovanju iz matematike je bil med najboljšimi in si je tako prislužil nagradni izlet na Dunaj. Petra Medved se je z njim pogovarjala o tem, kaj mu pomeni matematika in zakaj se mu zdi tako zanimiva. Dobro jutro, otroci
Ko človek prihaja v puberteto, se na telesu očitno začnejo pojavljati znaki odraščanja. Eden izmed znakov prehajanja v obdobje zrelosti je tudi ta, da nam po telesu začnejo poganjati dlake. Fantom začne rasti brada, pri dekletih pa se kosmatijo noge. Zakaj pa te pravzaprav imamo, so Alešu Ogrinu povedali Matic, Veronika, Manca in Tara iz Osnovne šole Bežigrad. Še več zgodb o zgodah in nezgodah z dlakami in potenjem pa boste lahko izvedeli jutri v oddaji Hudo, malo po deveti uri dopoldne, ko bomo tema dvema pojavoma odraščanja namenili celotno oddajo. Izvedeli boste veliko zanimivosti, ki so nam jih zaupali mladi, kozmetičarka in dermatolog. Prisluhnite jim.
Kdor ima dobrega soseda, so mu prihranjene marsikatere skrbi in ob današnjem Dnevu soseda je razmišljanje o pomenu odnosov med sosedi še posebej na mestu. RTV Slovenija pri akciji Dan soseda tudi letos sodeluje s pobudnikoma projekta, Četrtno skupnostjo Center in Osnovno šolo Toneta Čufarja - pripravili smo razstavo zmagovalnih del natečaja ob dnevu soseda, ki bo v avli RTV odprta danes ob 13.00 uri. Za uvod v ta poseben dan so o tem, kakšen je dober sosed, razmišljali otroci iz 3. B razreda III. Osnovne šole v Celju. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.
Zlato lahko najdemo marsikje - v plombah, mobitelih, verižicah in celo satelitih. Uporablja pa se tudi kot valuta. 1 gram trenutno stane okoli 30 evrov. Zakaj je zlato tako cenjeno, je Dejan Petek vprašal učence 3. razreda Osnovne šole Grm v Novem Mestu. Oddaja Dobro jutro otroci
Devetošolec OŠ Vič - David Mihalič - dvakratni državni prvak v plavanju v kategoriji kadetov Dobro jutro, otroci
Šola je kraj, kjer otroci preživijo veliko časa in zato se jim zdi, da poznajo prav vsak njen kotiček. A če v šolo za spremembo pridejo zvečer ali ponoči, ta takoj postane bolj zanimiva. To so ugotovili tudi Jakob, Ana, Klavdija, Nika, Pika in Karmen iz Osnovne šole Oskarja Kovačiča Ljubljana, ki so 23. aprila v okviru prireditve Noč knjige v šoli preživeli kar celo noč. Iz oddaje Dobro jutro, otroci.
Naše življenje zaznamuje veliko pomembnih prelomnic – prva izgovorjena beseda, prvi šolski dan, opravljena matura, poroka, rojstvo otroka. Marsikdo se razveseli tudi, ko ga drugi začnejo dojemati kot zrelo osebo. Da pa ni tako preprosto določiti, kdaj je nekdo zrel, so z Andrejo Gradišar ugotovili tretješolci Osnovne šole Franceta Bevka Ljubljana.
Na RTV Slovenija 7. maja v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pripravljamo dobrodelni koncert Stopimo skupaj – Siti besed, na katerem bomo zbirali sredstva za zdrav obrok za vsakega šolarja. Otroci iz III. Osnovne šole Celje so za uvod v dobrodelni dan z Ano Gabršček raziskovali, kaj pomeni zdrav obrok in katere zdrave poslastice imajo najraje.
Gremo se uganko; Kaj je to, s čimer te v srednji šoli spodbujajo k učenju? Kaj je to, za kar se v četrtem letniku srednješolci veliko pripravljajo? Matura se imenuje tudi zrelostni izpit. Ker je potrebna zrelost, da se v tistih poletnih mesecih usedemo za knjige, da ne gremo na sprehod, na lepše. Kaj pa je matura po mnenju tistih, ki jih ta čaka šele čez mnogo let? Gei Saje so tretješolci osnovne šole Poljane povedali, kaj je matura.
Ah te presnete male pike na obrazu, mozolji. Vsem , ki jih nimate več; čestitam. Tistim, ki jih še nimate; Uživajte! Najstnikom in vsem ostalim s tem kožnim problemom pa; So hujše stvari na svetu in mozolji minejo. Še malo potrpljenja pa jih ne bo več. Kako pa nastane mozolj? To so Gei Saje povedali tretješolci osnovne šole Poljane.
NAPOVED: Kaj bom, ko bom velik, se sprašujejo se najmanjši? Izbira poklica postane v osnovni šoli še pomemebnejša tema, o kateri se najstniki pogovarjajo. Kakšni poklici so med mladimi najbolj zaželeni danes je zanimalo Tadejo Bizilj.
Danes praznujemo prvi maj, praznik dela, ki ga vsi otroci najbolje poznajo po prvomajskih počitnicah. Kakšen pa je razlog, da praznik dela sploh praznujemo? Otroci iz 4. a razreda Osnovne šole Bratov Polančičev Maribor so nam pomagali odgovoriti na vprašanje, zakaj ima delo svoj praznik. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.
Danes bo verjetno marsikdo odšteval ure in nato tudi minute do konca delovnega dne, saj nas jutri in pojutrišnjem čakata dela prosta dneva. Otroci se bodo po drugi strani zbudili že v tretji počitniški dan. Za vse tiste, ki še nimate izdelanih načrtov za prihodnje dni, ali pa vam je brez pouka in sošolcev že rahlo dolgčas, smo pripravili predlog za zanimivo preživeto uro ali dve, ki je prijazen tudi do našega planeta Zemlje – posadite rožo. Svojo bodo posadile tudi Lara, Tia in Neli iz Osnovne šole Jurija Vege Moravče.
Spomladi se poleg narave prebudijo tudi kolesarji, ki avtomobile in avtobuse zamenjajo z bolj zelenim in priročnim načinom prevoza. V mestnem prometu pa morajo tudi kolesarji upoštevati pravila in čim bolje poskrbeti za svojo varnost. Nekaj nasvetov, kako se varno voziti s kolesom in kakšno je varno kolo so pripravili učenci 4.a razreda Osnovne šole Bratov Polančičev Maribor. Prispevek je pripravila Ana Gabršček.
Na današnji dan, leta 2001 je Dennis Tito poletel proti Mednarodni vesoljski postaji. Kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil Dennis prvi vesoljski turist. Od takrat je v vesolje poletelo 7 srečnežev, ki so poleg obilice denarja bili tudi v dobri telesni formi, da so lahko odpluli v neskončno vesolje, oziroma do Mednarodne vesoljske postaje. Kako pa si tretješolci osnovne šole Poljane predstavljajo vesoljski turizem ? Kaj lahko delaš v vesolju, če si turist, so razkrili Gei Saje.
Neveljaven email naslov