Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2. razred OŠ Prule Ljubljana
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni – ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni - ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
2. razred OŠ Prule Ljubljana
Brezpilotni letalni ali droni postajajo vse bolj nepogrešljivi. Večina jih uporablja, da bi z njim posneli fotografije ali naredili videoposnetke iz različnih kotov in perspektiv. Tako jih v poljedelstvu uporabljajo za zatiranje škodljivcev, kot leteči roboti nadzorujejo vetrnice za proizvodnjo električne energije, brezpilotniki celo dostavljalo zdravila ali pakete na osamljene kraje, znanstveniki jih uporabljaj za raziskovanje težje dostopnih predelov planeta. Reševalne službe pa jih uporabljajo za iskanje ljudi, ki jim je spodrsnilo in so padli v globel, ali pohodnike, ki so zašli s poti. Seveda pa niso le koristni, so tudi nevarni – ogrožajo letala in helikopterje, kadar padejo lahko poškodujejo ljudi ali lastnino, ne pozabimo seveda tudi na brezpilotne letalnike, ki jih uporablja vojska in teroristične skupine. Kaj pa bi z njimi posneli drugošolci iz OŠ Prule Ljubljana, je zanimalo Leo Ogrin.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Skoraj vsaka stvar ima dobre in slabe plati. Bivanje s starejšimi ni nobena izjema. O tem, kako bi bilo živeti s starimi starši in kako bi se njihovo življenje zaradi tega spremenilo, so z Andrejo Gradišar razmišljali tretješolci Osnovne šole dr. Vita Kraigherja.
Kaj naj naredita 2 otroka, ki se kregata, ker se hočeta igrati z isto igračo?
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji okoli 350.000 prostovoljcev? Drugim radi pomagata tudi osmošolki Neža Klančar in Maša Prebil z osnovne šole Bežigrad v Ljubljani, ki mlajšim učencem priskočita na pomoč. Z njima se je pogovarjal Dejan Petek.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Prvošolci ne nosijo več plenic in ne uporabljajo več dude. Verjetno bi nam rekli, da so odrasli in za to preveliki. Ali ste vedeli, da se za otroka, v prvem letu porabi okoli 2800 plenic? Te plenice se potem razkrajajo med 300 in 500 let. Zakaj ne nosimo več plenic in ne uporabljamo dude, je Dejan Petek vprašal učence 1. razreda Osnovne šole Bežigrad v Ljubljani.
Že cel dan kličete zobozdravnika, da bi se končno dogovorili za obisk pri njem, ki ga odlagate že pol leta. Ko na telefonsko zvezo dobite zdravstveni dom, vam povedo, da je spremenil telefonsko številko, in vam pričnejo narekovati novo. Sredi zapisovanja vam odpove pisalo, v bližini pa nimate nobenega rezervnega. Kaj pa zdaj? Rešitev za takšno situacijo poznajo učenci Osnovne šole Ivana Skvarča Zagorje, ki so Andreji Gradišar povedali s čim pisati, če vam pisalo odpove.
Prebujamo se skupaj s tretješolci z Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. Več jutri v oddaji radijski ringaraja ob 8h na Prvem!
Ko ti nekdo tako zelo zmeša glavo, da ne moreš razmišljat o ničemer drugem, je najboljše, da tej osebi povemo da nam je všeč in potem vsaj veš pri čem si. Ker pa je to lahko reči, veliko teže pa storiti, je Lea Ogrin vprašala osmarčke iz Osnovne šole Kolezija, kako bi oni povedali nekomu da jim je všeč.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Radi sanjate podnevi? Z nasmehom hodite po cesti in vaše oči kar žaraijo. Mogoče ste deležni zanimivih pogledov, vendar naj vas to ne ustavi. Sanje nas lahko popeljejo okoli sveta in na razburljiva popotovanja. Prepustite se in sanjajte z nami. Kam bi šli po svoje, je Dejan Petek vprašal učence Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Noč čarovnic v noči iz 31. oktobra na 1. november praznujejo predvsem na Irskem, v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Otroci se preoblečejo v čim bolj grozljive kostume ter nato od vrat do vrat nabirajo sladkarije. Običaj, ki je prišel tudi k nam, je izrezovanje buče. Kako izrezati najbolj strašljivo bučo, vam bodo povedali četrtošolci Osnevne šole MIlana Jarca.
Eden najmlajših poslušalcev Prvega programa Radia Slovenija je v kontaktno otroško oddajo Radijski ringaraja poklical že pri 4 letih, danes pa že hodi v šolo ter se tudi na domači kmetiji veliko nauči. Poslušajte, kaj je povedal Maticu Jermanu.
Neveljaven email naslov