Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
6452 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Danes ustanovljeno novo slovensko združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene čaka še veliko dela. Njihov končni cilj je vzpostaviti enakovreden odnos vseh kmetijskih rastlin, torej konopljo izenačiti s pšenico. Podporo nadaljnjemu delovanju društva so jim sicer ob današnji ustanovitvi izkazali tudi politiki, evropski poslanec stranke Zelenih Igor Šoltes, predstavnica slovenskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo Violeta Tomič in kmetijski minister Dejan Židan, ki jih je opozoril naj se pridelovalci konoplje v nadaljevanju povežejo in pripravijo poslovni načrt delovanja, je v oddaji Dogodki in odmevi poročala Jernejka Drolec.
V Sloveniji je približno 500 pridelovalcev goji konopljo na približno 500 ha njiv. V izjavi lahko slišite predsednico Združenja za konopljo za prehrambene in neprehrambene namene Blanko Denko Čeh.
Današnja ustanov združenja za konopljo je korak naprej v njihovi organiziranosti, potem ko so ustanovili štiri odbore: odbor za semena, za pridelavo, odbor za predelavi in najpomembnejši odbor za trženje. V izjavi razlaga podpredsednik Združenja za konopljo Anton Može.
Njihov glavni cilj je zagotoviti enakovrednost vseh kmetijskih rastlin, ali z drugimi besedami izenačiti konopljo s pšenico, sicer pa so cilji še precej splošni, govorijo o prenosu zunanja na svoje člane, spodbujanju sonaravnega načina življenja in inovacijah. Ob vsem leporečju o vsestranskosti konoplje, ki se lahko uporablja tako za prehranske izdelke: kot so olja, čaji, moka, izolacijski in gradbeni material, tekstil, plastične materiale, in v medicinske in rekreativne namene pa jih je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, naj se povezujejo in združujejo pri prodaji konopljinih izdelkov, ki jih razvijajo, in naj pripravijo poslovni načrt.
Konoplja je rastlina, ki je v uporabi že tisočletja. Poznali so jo v Mezopotamiji, antičnem Egiptu in Indiji. Kljub temu, za mnoge zdravilna in uporabna rastlina, danes še vedno sodi med prepovedane droge. Od leta 2014 je uporaba farmacevtskih prispevkov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana. Tudi zato je tudi pri nas vedno več govora o pravici do samooskrbe z zdravilnimi zelišči ter pravici do samozdravljenja s konopljo. Zadnjo nedeljsko noč v maju bomo to rastlino in njeno uporabnost, podrobneje spoznavali z gostoma, ki konopljo zadnjih nekaj let intenzivno preučujeta. Oddajo je pripravila Enisa Brizani.
Že skoraj dve leti je pri nas dovoljena uporaba snovi iz konoplje v medicinske namene. S kanabinoidi – najbolj znana sta THC in CBD – uspešno lajšamo slabost in bruhanje, spodbujamo apetit, blažimo mišične krče in zdravimo bolečino. Z njimi lahko pomagamo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo ter rakavimi obolenji. Zdravilni učinki konoplje so v ljudski medicini znani že tisočletja; na seznam prepovedanih drog so jo uvrstili šele v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. To je povzročilo zastoj v uporabi in raziskavah njenih zdravilnih ter tudi toksičnih učinkov. Nova spoznanja šele zdaj rahljajo zakonodajo in s tem odpirajo možnost uporabe konoplje v uradni medicini. Podrobneje o terapevtskem potencialu kanabinoidov bodo v oddaji Glasovi svetov govorili onkologinja Josipina Ana Červek, zdravnica Mojca Kržan in farmakolog Lovro Stanovnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc.
Potem ko se je minuli konec tedna ob naši obali trlo izletnikov, je zdaj malo drugače. Od danes je namreč zaradi poslabšanja epidemiološke slike je prepovedan vstop v Obalno-kraško regijo in izstop iz nje. Večina odlok spoštuje, so pa policisti med nadzorom danes ugotovili nekaj kršitev. Vse, ki jih mika izlet na tuje obale pa pristojni pozivajo, naj tudi zaradi novih različic virusa odložijo svoja potovanja: \t\t\t\t\t - Glede južnoafriške različice virusa je ta hip precej neznank, svarijo pristojni - Bruselj: pripraviti se moramo na soočenje z neizogibnimi posledicami podnebne krize - Novela zakona o planinskih poteh: za njihovo urejanje letno 400 tisoč proračunskih evrov - Pogačar petič v karieri dobil večdnevno dirko
V obalno-kraški regiji z jutrišnjim dnem zaradi poslabšanja epidemiološke slike znova velja prepoved zbiranja, prepovedana sta vstop v regijo in izstop iz nje, razen v 12-ih izjemah, šole pa ostajajo odprte. Zakaj je Obala spet v rdečem oziroma celo hodi po črnem robu? Kot je nakazal vodja NIJZ-ja Milan Krek, gre poslabšanje morda pripisati tudi širjenju angleške različice virusa. Ostale teme: - Upad BDP-ja manjši od pričakovanega - Vlada iz osnutka načrta za okrevanje umaknila oznako interno - Evropski voditelji: Unija mora prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost - V žirovski Alpini vročajo prve odpovedi, brez dela bo ostalo 38 delavcev
Vlada je torej Obalno-kraško regijo zaradi poslabšanja epidemioloških razmer uvrstila med rdeče, zato bodo tam od sobote spet veljali nekateri ukrepi, med drugimi omejitev gibanja. Spremembe na državni ravni so tudi pri testiranju taksistov in voznikov avtobusov. Včeraj so sicer ob 4 tisoč 565 opravljenih molekularnih testih potrdili 852 okužb, kar je primerljivo s prejšnjo sredo. V bolnišnicah zdravijo enako število koronavirusnih bolnikov kot včeraj, 546, 103 v intenzivnih enotah. Umrlo je 7 bolnikov s covidom. Preostale teme oddaje: - Evropsko javno tožilstvo še naprej brez slovenskih tožilcev - Tekma med vlado in opozicijo glede sprememb kazenskega zakonika - V Armeniji napeto: premier vojsko obtožuje poskusa državnega udara - Anamarija Lampič v ciljnem sprintu do brona na svetovnem prvenstvu
Skoraj leto je od začetka epidemije, številne posledice pa postajajo zares vidne šele zdaj. Ob žrtvah covida, predvsem med starejšimi, ter vsem, s čimer se spoprijemajo preboleli, je med mlajšimi veliko stresa, negotovosti glede preživetja ter škodljivih življenjskih navad. Ostale novice: - V Sloveniji 35 primerov angleške različice virusa; v Mariboru sum na okužbo z južnoafriško - Rahljanje omejitvenih ukrepov: boljše gospodarske napovedi za drugo polovico leta - Bruselj o podnebnih spremembah: biti moramo pametnejši, hitrejši in bolj sistematični - Kolesarka dirka po Združenih arabskih emiratih: Tadej Pogačar ostaja vodilni
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Izboljševanje epidemičnih razmer se kaže tudi v bolnišnicah. Tisti v Sežani in Topolšici zaradi zmanjševanja hospitaliziranih bolnikov s covidom po državi nista več covidni bolnišnici, zdravstveni sistem bo lahko postopno začel izvajati redne programe. Ostale teme: - Še ta teden predvidoma končano cepljenje za starejše od 80 let - Šolski vrvež po štirih mesecih pouka na daljavo na vzhodu države - Evropski zunanji ministri o ukrepih proti Rusiji zaradi Navalnega - Nove težave Boeinga - prizemljenih 128 letal tipa 777
Število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, še naprej pada. Pod mejo 500, ki predstavlja enega od pogojev za prehod v rumeno fazo načrta sproščanja omejevalnih ukrepov, bi se lahko po napovedih Inštituta Jožef Štefan spustilo v soboto. Medtem je drugi pogoj, to je manj kot 600 primerov okužbe v sedmih dneh, nekoliko bolj oddaljen. Druge teme: - Domači turizem na predkrizno raven šele okoli leta 2023 - Neodvisnost poljskih medijev na udaru, Bruselj pozoren tudi na Slovenijo - Mednarodni dan maternih jezikov letos spodbuja večjezičnost
Medtem ko se v vzhodnem delu države s testiranjem šolnikov počasi pripravljajo na ponedeljkovo vrnitev učencev in nekaterih dijakov v šolske klopi, se druga polovica šele dobro ogreva pred zimskim oddihom. Čeprav razmere ne dovoljujejo pretirane počitniške izbirčnosti, zlasti glede hitrih pobegov na toplo, vreme in snežne razmere obetajo pestre možnosti. Na Gorenjskem tako nestrpno pričakujejo ponedeljek, tudi ob obali zadnje dni opažajo več življenja. 30 let od izstopa Slovenije iz pravnega reda tedanje Jugoslavije Vrh o globalnem sodelovanju: v ospredju podnebne spremembe in pandemija Sodišče potrdilo zaporno kazen za Alekseja Navalnega Avstrijka Katharina Liensberger svetovna slalomska prvakinja
Zdi se, da so gostinci iz dneva v dan bolj jezni. Kako tudi ne, ko pa jim pristojni po treh mesecih strogih protikoronskih omejitev hitijo pojasnjevati, da bi v tem času pravzaprav lahko ponujali hrano in pijačo podjetjem. Celo več: ob sklenitvi pogodbe z enim podjetjem in tako ustvarjenem mehurčku je število gotov v obratu lahko neomejeno. Gostinci razmišljajo o kolektivni tožbi. Ostale teme: \t - Država v nakup milijona hitrih antigenskih testov - Izbirčni Nemci bi namesto AstraZenecinega cepiva izbrali Pfizerjevo - Elektronske vinjete: je DARS razpisne pogoje ukrojil po meri Slovakov? - Mathieu Faivre svetovni prvak v veleslalomu, Žan Kranjec šesti
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Prva skupina zdravnikov, ki naj bi prejemala nedovoljena darila, je bila spoznana za krivo. Sodišče je štirim zdravnikom med drugim izreklo od 10 mesecev do tri leta zaporne kazni. Čeprav gre za vrhunske strokovnjake, ki so nedvomno storili veliko dobrega, to ne opravičuje njihovih dejanj, je ob tem poudarilo sodišče. Ostale teme: \t - Poklukar: med prvimi nalogami zdravstvenega ministrstva uspešno cepljenje - Bodo zahteve taksistev po odpravi testiranja na tri dni uslišane? - Evropska komisija napoveduje pospešen boj proti novim različicam koronavirusa - Na Pokljuki najdaljša preizkušnja biatloncev
Dan po sinočnjem glasovanju o nezaupnici, ki jo je Janševa vlada prestala brez večjih prask, se na političnem prizorišču postavlja vprašanje, kako naprej, tako za vladne stranke kot opozicijske. Sodelovanje med stranema je po slišanem v preteklih mesecih in včeraj zelo malo verjetno, bo pa znotraj vsakega od taborov, še posebej v opozicijskem, v prihodnjih mesecih in pred volitvami nujno. Ostale teme: - V središču Ljubljane protest taksistov zaradi obveznega testiranja na tri dni - Nova ovira pri graditvi drugega tira - Bo francoski zakon, usmerjen proti radikalizaciji muslimanov, učinkoval nasprotno? - Kurenti na Ptuju kljub epidemiji preganjali zimo
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Današnji dan je marsikje po Sloveniji gotovo v znamenju priprav na težko pričakovano jutrišnje sproščanje ukrepov. Med drugim bo po štirih mesecih učenja na daljavo več kot 100 tisoč učencev znova sedlo v šolske klopi, zato danes ponekod poteka testiranje učiteljev in drugih zaposlenih v šolah. V oddaji še: - Trump kot damoklejev meč še naprej visi nad ameriško politiko - Na kosovskih predčasnih volitvah najbolje kaže Kurtijevim nacionalistom - Mineva 20 let od sprejetja zakona, ki je zaščitil slovensko manjšino v Italiji - Pustne maškare letos poleg zime odganjajo tudi koronavirus
Snežni plaz, ki se je dopoldne sprožil na pobočju Storžiča, je zahteval najmanj dve življenji. Obsežna reševalna akcija še traja, v njej sodelujejo Slovenska vojska, gorski reševalci, policija in zdravstvene službe. V oddaji tudi o tem: - Kandidatu za zdravstvenega ministra Janezu Poklukarju naklonjeni v politiki in stroki - V Nemčiji razburja cepljenje ljudi, ki niso na prednostnem seznamu - Poglavitna naloga nove italijanske vlade bo okrevanje države - Radio eden od pomembnejših medijev tudi med epidemijo
Prihodnji teden prinaša obsežne sprostitve, tudi vračanje vseh osnovnošolcev in maturantov v šolske klopi ter odpiranje še preostalih trgovin in storitev. To bo zahtevalo tudi testiranje vsak teden. Da bi preprečili dolge vrste, pristojni poudarjajo, da ponedeljek ni edini mogoč dan. Glede zapletov s testi pa od jutri velja rešitev, da bodo vse pozitivne izvide hitrih testov potrjevali še s PCR-testiranjem. Ostale teme: - Hitrih testov je dovolj, nov razpis v ponedeljek ali torek - Na Tirolskem se hitro širi bolj nalezljiva različica koronavirusa, na deželni meji zaostrili ukrepe - Madžarska kot prva država Unije začela uporabljati rusko cepivo Sputnik - Civilne iniciative ZA izenačitev mejnih vrednosti izpustov sežigalnic in sosežigalnic
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Pet strank je v skladu z napovedmi znova vložilo konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše. Ta bo prav nocoj odločala o ukrepih za omejevanje širjenja koronavirusa: izpolnjeni so sicer pogoji za prehod v oranžno fazo sproščanja, ki med drugim predvideva obsežnejše odprtje šol, dodatno sproščanje nekaterih dejavnosti, pa tudi odpravo prepovedi prehajanja občinskih meja. Ali bo vlada sledila svojemu lastnemu načrtu, bo predvidoma znano zvečer. Ostale novice: - Hitri testi: gneča, nezanesljivost, slaba volja in vprašanje kritja stroškov - Zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi neskladna z ustavo - Odmerni odstotek pokojnine za moške višji od leta 2023 - Z mešano štafeto na Pokljuki začetek svetovnega biatlonskega prvenstva
Številne trgovine so po nekaj mesecih danes znova odprle vrata, v vrtce so se vrnili otroci po vsej državi, v šolske klopi pa so sedli vsi učenci prve triade. Ali se jim bodo prihodnji teden pridružili tudi otroci četrtih in petih razredov ter dijaki zadnjih letnikov, bi lahko bilo znano jutri. Vlada bo namreč obravnavala morebitna sproščanja, danes pa smo dosegli še drugo merilo za prehod v oranžno fazo. Preostale teme oddaje: - Skrbi zaradi ponavljanja lažno pozitivnih izvidov hitrih testov. - Počivalšek vztraja, da srečanje v gostilni ni bilo sporno. - Evropski parlament za ukrepanje proti Poljski zaradi splava. - Zaostrovanje razmer po državnem udaru v Mjanmaru.
Danes je torej slovenski kulturni praznik. Zaradi znanih razmer in omejitev se je velik del praznovanj preselil na splet ter televizijo in radio. Tako je bilo tudi z državno proslavo na predvečer praznika, ki je nosila naslov Up budi! in na kateri so podelili Prešernove nagrade. In prav nagrajencema dajemo prvo besedo. Letošnja prejemnika sta pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Oba sta se dopoldne udeležila tudi sprejema pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Preostale teme oddaje: - Zaradi zahteve po testiranju potrošnikov bodo nekatere dejavnosti ostale zaprte. - Šolniki se množično testirajo; visoko število pozitivnih v Dobravljah. - Pouk v šolah se je znova začel tudi v nekaterih drugih evropskih državah. - Ruskemu izgonu evropskih diplomatov bodo, kot kaže, sledile nove evropske sankcije.
Neveljaven email naslov