Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskala nas je v jazzu in klasični glasbi izobražena pianistka Manca Udovič. Manca je večkrat mednarodno nagrajena pianistka, ki ob klavirju spretno združuje klasično in jazzovsko znanje. Vpliv obeh zvrsti je slišen tudi v njeni avtorski glasbi, ki ji je v preteklih letih namenila največ časa. Njen prvi album z naslovom Počasi in previdno, ki ga izdala v začetku jeseni, je nastal v družbi vrhunskih slovenskih glasbenikov, združenih v zasedbi Romanca.
1500 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Obiskala nas je v jazzu in klasični glasbi izobražena pianistka Manca Udovič. Manca je večkrat mednarodno nagrajena pianistka, ki ob klavirju spretno združuje klasično in jazzovsko znanje. Vpliv obeh zvrsti je slišen tudi v njeni avtorski glasbi, ki ji je v preteklih letih namenila največ časa. Njen prvi album z naslovom Počasi in previdno, ki ga izdala v začetku jeseni, je nastal v družbi vrhunskih slovenskih glasbenikov, združenih v zasedbi Romanca.
Organizator tega velikega dobrodelnega koncerta Kopru je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo »L&L« , ki koncert reklamira takole : »Imamo 2 novici: dobro in najboljšo!« ….in nadaljujejo , da je Dobra novica ta, da bomo v okviru njihove pomladne turneje poslušali Perpetuum jazzile, najboljša pa je ta, da bomo z udeležbo na koncertu, za nakupom vstopnic pomagali bolnikom s krvnimi raki, ki morajo zaradi narave svoje bolezni prebiti v bolnici veliko časa. Naša gostja je KRISTINA MODIC, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limofmom in levkemijo, objavljamo pa tudi pogovor s predstojnico oddelka za maligne limfome na Onkološkem inštitutu v Lj, dr. Barbaro Jezeršek Novakovič.?Oddajo je pripravila Nataša Benčič.
Včasih se zdi, da si današnji ljudje operemo roke z obeleževanjem namenskih dnevov. 22. april je Svetovni dan Zemlje, katerega vključujemo v programske beležke iz tisoč in enega razloga. Mi smo se po kanček prvinske ljubezni do neprecenljivega planeta, kjer so odraščale civilizacije vključno z našo, odpravili na deželo, med ljudi z živim spominom na čas, ko sta bila človek in zemlja srčno povezana. Zgodbe pripoveduje Vera Muha, upokojena podeželska učiteljica, iz Hrušice pri Podgradu, živa enciklopedija podeželskega dogajanja. Njeno pripovedovanje z domačo pesmijo bogatijo Hrušiški fanti.
Naš gost je violinist, pobudnik in organizator bienalnega festivala Tartinijevi dnevi, Zdravko Pleše. V studio ga je Nataša benčič povabila tik pred začetekom tartinijevega festicala v Piranu.
Jurij Križnič, dolgoletni violinski pedagog v Glasbeni šoli Nova Gorica, je letošnji dobitnik nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Z več kot 35-letnim uspešnim delom je izobrazil številne vrhunske violiniste in pripomogel k popularizaciji klasične glasbe, z vodenjem Komornega orkestra Nova pa je omogočil glasbeno izražanje številnimi ljubiteljskim glasbenikom.
Poljanka Dolhar je predsednica Slovenskega kluba, ki si v zadnjih letih prizadeva predvsem za promocijo slovenske kulture med večinskim prebivalstvom Trsta in povezovanje obeh kultur. Njihov je projekt »Mesec slovenske kulture« in vrsta drugih prireditev. Med pomembnejše sodi razstava v Narodnem domu, ki so jo odprli v marcu in ki je del večletnega projekta, s katerim je slovenski klub želel opozoriti na življenje v slovenskem Narodnem domu pred požigom ter ga s tem ovrednotiti tudi za današnji čas. Poljanka Dolhar na dogajanje v Trstu večkrat gleda s kritičnim očesom, velja za vztrajno in odločno, zato ji mnogi pripisujejo velike zasluge za vse bolj vidno »slovenstvo« v Trstu. Po izboru bralcev, počlsušalcev in gledalcev primroksih meidjev je postala Osbenost Primorske meseca marca. Z zmagovalko se pogovarja Nataša Benčič.
Folklorna skupina Brkini je na oder postavila predstavo z naslovom "Ples brez meja- 1915-2015". Skozi igro, petje in ples približajo nam približa preobrazbo glasbe, plesa in medsebojne komunikacije skozi sto let. Z besedami je voditeljici programa Ljubi Sušanj predstavo opisal vodja skupine Peter Filipčič.
Naša gostja je mag. Jasmina Kristovič, s katero smo se tik pred 7. Kongresom Zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije pogovrajali o medosebnih odnosih, spremembah, ki jih povzroči terapija, o pomenu terapije, kdaj in zakaj se zanjo odločiti. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
V nedeljo bomo priča tretji izvedbi Istrskega maratona. Trase tekov bodo na območju občin Izola, Koper in PIran. Tekmovalci bodo svojo moč preverjali v maratonu, polmaratonu in rekreativnem teku, otroci in mladinci pa na sobotnem teku. Več o tem je v pogovoru z Iztokom Novakom - Easyjem povedala vodja prireditve Marjana Sikošek
In zdaj gremo gremo med oljke ? ne dobesedno, a skoraj. K oljčnemu olju, zdravemu, zelenemu zlatu. Že 6.leto zapored so namreč Društvo oljkarjev Slovenske Istre, Skupino proizvajalcev Ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla in Inštitut za oljkarstvo pri UP ZRS povabil gostince in novinarje, da skupaj ocenimo 5 vzorcev najboljšega oljčnega olja, ki se potegujejo za Zlato oljčno vejico…in med njimi izberemo našemu okusu najbolj všečno. Zmagal je vzorec A, samo to vem in nič več, dokler se 1.aprila v Ankaranu ne zgodi prireditev, na kateri bo predstavljenih 67 najboljših olj. Med oljkarji, gostinci in novinarji sem v ponedeljek Nataša Benčič posnela tale reportažni zapis med zanimivimi gosti, pa tudi okušala sem…že šestič ?
Danes v krščanskih deželah ljudje pirhe povezujejo s praznovanjem velike noči. Jajce namreč v krščanski ikonografiji pomeni Kristusovo vstajenje. Ta simbol novega življenja pa srečamo tudi v drugih religijah, starejših od krščanstva. Rojstvo ali ponovno rojstvo lahko povežemo tudi s piščancem, ki pomenljivo razbije jajčno lupino in vstopi v življenje. Kristjani so v 4. stoletju začeli nositi jajca v cerkev k blagoslovu. V 12. stoletju so v Evropi vpeljali velikonočno blagoslavljanje jajc. Etnologija pa na srečo ne loči trenutnih političnih meja in tako so se kulturni vplivi mešali in širili po drugih deželah in se na ta način tudi ohranjali. Veliko so k temu pripomogli popotniki, različni obrtniški mojstri, trgovci, misijonarji in tudi izseljenci. Nastajale so legende in različni običaji. O tem nam je pripovedovala sežančanka Majda Mateta, vneta zbirateljica pirhov in dobra poznavalka njihove zgodovine.
Zanimalo nas je, kako se mladi ljudje znajdejo v navidezno zaprtem poslovnem svetu, komu uspeva prodor, kaj potrebuje začetnik, katera so današnja perspektivna delovna področja, kakšni so uspešni poslovni načini in kakšna človekova mentaliteta jih podpira, koliko so v delovnem procesu pomembne poštenost, doslednost, zaupanje, upoštevanje soodvisnosti itn... Ali izobrazbeno potrdilo potrjuje dobrega in aktivnega delavca? Koliko je lahko uspešen retorično podkovan poslovnež, kolikšno mero uspešnosti pripisujemo predstavitvenemu nastopu in zunanjemu izgledu človeka in kaj na koncu naredi uspešnega delavca? Več o tem mlada podjetnica Tina Bačič.
V nedeljo, 20. marca, bomo priča 35. izvedbi projekta Odprta meja, ki ga organizirata občini Dolina in Hrpelje Kozina. Kako so zasnovali letošnji program in kakši so rezultati dolgoletnega sodelovanja, smo vprašali dolinsko občinsko odbornico in odgovorno za stik med državama Franko Žerjal.
V nedeljo, 20. marca, bomo priča 35. izvedbi projekta Odprta meja, ki ga organizirata občini Dolina in Hrpelje Kozina. Kako so zasnovali letošnji program in kakši so rezultati dolgoletnega sodelovanja, smo vprašali dolinsko občinsko odbornico in odgovorno za stik med državama Franko Žerjal.
Otroci migranti brez spremstva so ena najbolj ranljivih družbenih skupin. Ob množičnih prihodih beguncev v države Evropske unije je samo leta 2014 za azil zaprosilo 24 tisoč mladoletnih oseb brez spremstva. V zadnjem času jih je peščico, kljub protestom, ki smo jim bili priča v Kranju, sprejela tudi Slovenija. Kdo so otroci migranti brez spremstva? Kako evropske države spoštujejo njihove pravice? So tisti, s katerimi otroci begunci najprej pridejo v stik, dovolj medkulturno izobraženi? Je duh nestrpnosti ušel iz stekleničke, je Lea Širok med drugim vprašala dr. Matejo Sedmak z Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki je sodelovala v pravkar objavljeni mednarodni raziskavi Pot v neznano ali pravice otrok migrantov med teorijo in prakso.
Na posestvu Santomas v Šmarjah pri Kopru je prav na Dan žena, 8.marca vinska kraljica Slovenske Istre predstavila svoje uradno vino. Izbrala je vino iz kleti Santomas , Gran cuve 2006, ki mu je znameniti ocenjevalec vin, Robert Parker namenil izjemnih 94 točk. Sogovornice Nataše Benčič so v naslednjem reportažnem zapisu : Tamara Glavina iz kleti Santomas, Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre in vinska kraljica Slovenske Istre, Nika Breznikar.
11. Marca bo v Strunjanu pravi praznik, saj bodo namenu slovesno predali dokončano Ribiško pristanišče: 13 ribičev ima svoja plovila ob obalnem zidu že privezana, tam imajo tudi omarice s priključki za vodo in elektriko, manjše lesene podeste za lažji dostop do barke, na obali so 4 večje lope, kamor lahko spravijo svoje pripomočke, tu sta ledomat in ekološki otok… 30 metrov dolg skalomet, ki bo preprečeval nanose mulja….in to sploh še ni vse…. ? Urejena podoba, ki Krajinskemu parku daje dodano vrednost in ga naredi še bolj žlahtnega, je zaradi svoje estetske čistosti in preprostosti morda videti kot enostaven poseg…pa vendar ni tako. Prostorsko, okoljsko, organizacijsko in finančno je to izjemen dosežek, če ne celo presežek. Gre namreč za primer dobre prakse, ko so številni deležniki…ustanove, organizacije, predvsem pa seveda ljudje v njih….aktivno, domiselno, tudi pravno originalno, predvsem pa z roko v roki med občino in državo, pripeljali to zgodbo do srečnega konca. Celotna vrednost te naložbe je znašala 972.000, občina Piran je od tega financirala 294.000 eur, 717.000 eurov pa sta pripsevala Evropski Ribiški sklad in Republika Slovenija. To je denar, ki je omogočil vse, ali skoraj vse o čemer sva govorila z našim gostom, Markom Starmanom, direktorjem Krajinskega parka Strunjan.Pogovor Nataše Benčič.
Tjaša Likar je mlado iz Kopra, dekle, ki je zbolelo za redko boleznijo kostnega mozga in je svojo zgodbo javno predstavila, s prošnjo za pomoč…vsem nam. Jutri ob 20-ih bo v Avditoriju dobrodelni koncert Tjašina zgodba, ki ga soorganizirata Lions klub Izola in Lions klub Zarja Portorož, na njem se bodo predstavili številni znani glasbeniki: Jan Plestenjak, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Rudi, Easy, Bluesback, Gal in Severa Gjurin…, ki jih je k sodelovanju u povabil kitarist, Tjašin fant, Marko Stropnik, ki je prišel skupaj s Tjašo v studio. O bolezni in optimizmu, o koncertu, se z njima pogovarja Nataša Benčič.
V studio smo povabili Duško Žitko, muzejsko svetnico iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, ki bo eden od 12-ih muzejev v Istri in vse do Reke, ki skupaj pripravljajo zanimivo razstavo "Ljubezen in spolnost v Istri". Od 1.julija dalje bo razstava odprta v Pulju, vsak od 12-ih muzejev pa bo to zanimivo zgodbo obogatil s poglavjem iz svojega kraja…Z gostjo s epogovarja Nataša Benčič.
TV Koper- Capodistria je med nami že 45 let, a 20. februarja pred štiridesetimi leti je šla prvič v eter ODPRTA MEJA, informativna oddaja v slovenskem jeziku. Od takrat prihaja med nas vsak dan. Z oddajami na regionalnih in nacionalnih frekvencah, z dobro gledanostjo, vpetostjo v prostor tu in onkraj nekdanje meje. Prav na rojstni dan smo povabili v studio odgovornega urednika slovenskega programa TV Koper, Mateja Sukiča, urednico informativnega programa Mojco Petrič Bužan in dolgoletnega, že upokojenega snemalca, Vlada Kodraina. V goste jih je povabila Nataša Benčič.
Koprska škofija je začeli seliti župnijske knjige v nov arhiv, ki ga je pred letom odprla na Trgu Brolo v Kopru. Tam bo bogato arhivsko gradivo ustrezno shranjeno, res pa je, da bo od izvornih krajev bolj oddaljeno. V škofiji pravijo, da so knjige še naprej dostopne javnosti. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z arhivarjem Luko Tulom.
Neveljaven email naslov