Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicija gostilne Muha sega v davno leto 1679. So najstarejša gostilna na Krasu s ponudbo dobrot kraške kuhinje in terana. In tokrat smo kuhali praznično z Andrejem Muho iz omenjene gostilne.
1500 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Tradicija gostilne Muha sega v davno leto 1679. So najstarejša gostilna na Krasu s ponudbo dobrot kraške kuhinje in terana. In tokrat smo kuhali praznično z Andrejem Muho iz omenjene gostilne.
Društvo SVIT v Kopru deluje že 22 let, namenjeno je ljudem, ki imajo težave s prepovedanimi drogami, in njihovim svojcem. Kaj v njem počnejo, kakšne so njihove izkušnje, kako društvo živi in zakaj je pomembno, sta v studiu pripovedovala Žanin Čopi, ki v Svitu dela, in eden od uporabikov.
Nemalokrat slišimo slogan »Na mladih svet stoji«. Seveda pa morajo imeti mladi tudi pogoje in možnosti, da lahko za ta svet nekaj naredijo. Temelj preživetja je služba, ki pa dandanes predstavlja problem. Iskati je treba tudi drugačne poti, ki te lahko pripeljejo do želenega cilja. V ta namen so na Posestvu Rečov v vasi Zajelšje pri Ilirski Bistrici organizirali kreativne delavnice za mlade brezposelne, delodajalce in strokovnjake. Tam je bila Jana Samsa.
V sklopu desetega mednarodnega festivala zgodovine eStoria, ki je potekal v Gorici, so organizatorji pripravili tudi štiri zgodovinsko - kulturna popotovanja po krajih, kjer je prva svetovna vojna pustila svoj pečat. Na zgodovinski avtobus eStoriabus, ki je obiskal italijanski del Krasa, je sedla tudi Karin Zorn.
Matej Mavrič, slovenski nogometaš, rojen v Kopru, se s petkovo dobrodelno nogometno tekmo v Piranu poslavlja od svoje nogometne kariere. Matej je svojo športno pot začel pri NK Piran, nato pa jo kot profesionalec nadaljeval pri NK Primorje in NK Gorica. Leta 2005 je z norveškim klubom osvojil norveški nogometni pokal, januarja leta 2007 pa ga je klub posodil nemškemu drugoligaškemu klubu TuS Koblenz. Julija 2007 je s tem klubom podpisal pogodbo in postal njegov stalni član. Pred novimi, dolgoročnimi plani napoveduje poslovilno tekmo v Piranu, tam, kjer se je vse začelo. Obeta se troboj slovenske reprezentance, ki je nastopila v Južni Afriki, "šampionske" Gorice ter ekipe Mateja in njegovih prijateljev. Med temi bodo tudi Denis Avdič, Jure Košir, Gregor Veselko, Patrick Vlačič, pater Bogdan Knavs, Goran Šukalo in nekatere legende Pirana. Morda se jim pridružijo tudi zanimive svetovne nogometne zvezde, a to je še zavito v skrivnost. Celotni izkupiček poslovilne tekme bo Matej namenil v dobrodelne namene, in sicer malemu Reneju, tudi velikemu nogometnemu navdušencu, ki mora na operacijo noge. O poslovilni tekmi se je z njim pogovarjal Iztok Novak.
V mladinskem centru Hiša mladih v Ajdovščini se je začel že četrti MC Teden mode, ki letos nosi podnaslov Trendologija. Z dogodkom želijo predvsem promovirati svet mode in omogočiti mladim modnim ustvarjalcem iz regije da predstavijo svoje delo širši javnosti. Med drugim pripravljajo modne delavnice, modne revije, vintage piknik in umetniški sejem. Več vam bo v naslednjih minutah predstavila Karin Zorn.
Na današnji dan leta 1945 je začel veljati sporazum o brezpogojni kapitulaciji Nemcev, ki so jo podpisali dva dni prej v Reimsu. S tem se je v Evropi uradno končala II. svetovna vojna, najbolj krvava vojna v svetovni zgodovini; 9. maj še danes praznujemo kot dan zmage v Evropi. Tega dne so slovenske partizanske enote vkorakale v Ljubljano, kokrški partizanski odred 4. operativne cone je zavzel Celovec. Sovjetska armada je osvobodila Prago, zavezniki pa so se naslednjega dne izkrcali še na Norveškem. To je bil tudi dan, ko je ameriška vojska zajela Hermanna Göringa, drugega človeka nemškega tretjega rajha. V pogovoru z zgodovinarjem dr. Božom Repetom smo osvetlili pomen dneva zmage za Evropo, Slovenijo in Primorsko, pa tudi naš odnos do med- in povojnega dogajanja. Pogovor je posnela Breda Biščak.
Dobrodelna akcija Pomagajmo Reneju že lep čas živi na socialnih omrežjih. 21-mesečni Rene se je rodil s hudo deformacijo desne noge. Kljub temu, da je zdravstvo predlagalo amputacijo obstaja še zadnje upanje, da bo nogo obdržal in to je operacija, ki pa je zelo draga. Z Renejevo mamo Amelo Talič se je pogovarjal Boštjan Simčič
V Sloveniji živi okoli 3600 vrst metuljev, od tega je le 183 vrst dnevnih, ostali pa so nočni. Bojan Zadravec jih že vrsto let ljubiteljsko preučuje. Zbral in uredil je veliko zbirko, za katero pravi, da ni namenjena zbirateljstvu in razkazovanju, temveč preučevanju. Svoj delovni material je postavil na ogled v Hiši kulture v Šmartnem. Sicer pa so metulji pri nas na splošno ogrožena vrsta, za kar je krivih več dejavnikov. Več o metuljih je Bojan Zadravec povedal Lei Kemperle.
V Tolminu deluje Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina. Ustanovili so ga, da bi sodelovali pri prenovi kraja. Med drugim so se kritično odzvali na obnovo kinogledališča. Prizadevajo si tudi za popestritev življenja. S predsednikom društva Valterjem Valentinuzzijem in članico Martino Klajnšček se je pogovarjala Lea Kemperle.
Na zadnji vaji pred festivalom otroške popevke Brinjevka 2014, ki je potekal 26. aprila v Kosovelovem domu v Sežani, je Barbara Čepirlo posnela igriv pogovor z nastopajočimi.
Delo na vrtovih je v polnem razmahu in tudi šolski eko vrtovi, ki v Sloveniji rastejo kot gobe po dežju, niso izjema. Pa vendar se lahko v osnovni šoli Kuteževo učenci pohvalijo, da se razlikujejo od večine drugih. Poleg vrta, kjer raste ekološko pridelana zelenjava, imajo tudi kurnik. Za kokoši pa pod nadzorom učiteljice Tamare Urbančič tudi sami skrbijo. Med razigrane otroke se je pomešala Maja Kirar in nastal je živahen zvočni zapis.
Pohodniška transverzala treh dežel, Alpe Adria Trail, vodi od vznožja Velikega Kleka na avstrijskem Koroškem, skozi Kranjsko Goro, vzdolž reke Soče, čez Goriška Brda in Kras do Milj ob Jadranskem morju. Ponuja 750 kilometrov hoje, razdeljene na 43 enodnevnih etap, raznoliko naravo, kulturo, kulinarično tradicijo in še več. Po izboru National Geografica sodi pot med 10 najbolj perspektivnih pohodniških poti na svetu. Več o njej vam bo v naslednjih minutah razkrila Karin Zorn. DALET
Papež Frančišek je v Vatikanu razglasil za svetnika papeža Janeza XXIII in Janeza Pavla II. Slednji je v času svojega šestinvajsetletnega pontifikata dvakrat obiskal Slovenijo in odigral pomembno vlogo pri mednarodnem priznanju slovenske samostojnosti. Ljuba Sušanj se je o spominih na srečanje z njim in o pomenu njegovega delovanja pogovarjala z dr. Primožem Krečičem, koprskim stolnim župnikom in organizacijskim vodjo srečanja papeža Wojtyle z mladimi v Postojni, leta 1996.
Vrtnice, rože lepote in ljubezni v vseh civilizacijah, imajo v Novi Gorici svoj festival. Kljub ne ravno rožnatim časom je Goriškemu društvu ljubiteljev vrtnic uspelo, da so skupaj z mestno občino in družbo Hit že deveto leto zapored pripravili bogat program, ki bo odmeval do konca maja. Obiskovalci, organizatorji jih pričakujejo okoli 5000 in celo več, bodo zagotovo uživali v ponudbi tradicionalnih prireditev in v novostih. S predsednico Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, Katjo Kogej, je kramljala Zdenka Tomulić.
Pri Tišlarjevih v Koprivi na Krasu se je 24. maja pred 100 leti rodila mladinska pisateljica Branka Jurca. Da se je rodila tu, je bil zgolj slučaj saj so njeni starši živeli na Štajerskem, je povedala Anica Škrlj, Tišlarjeva po domače, ki se je primožila v Koprivo. Tam jo je Branka Jurca večkrat obiskala in v hiši je ostalo še nekaj njenih stvari. Stoto obletnico rojstva bodo počastili tudi domačini, člani Športno kulturno-umetniškega društva Turizem. Eden od pobudnikov prireditve je zgodovinar in publicist Primož Šturman, ki je v prijetnem kraškem okolju gostil avtorico reportaže Barbaro Čepirlo.
Primorci beremo je najširši projekt spodbujanja bralne kulture med odraslimi v Sloveniji. ,Začel se je 23. aprila, ob Svetovnem dnevu knjige, in bo trajal do 11. novembra 2014. Sodelujoči berejo izključno leposlovna dela slovenskih avtorjev. V projekt je vključenih devet primorskih splošnih knjižnic, in sicer Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Kosovelova knjižnica Sežana, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici in Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, ki je bila pobudnica projekta. Akcijo sta predstavili direktorica izolske knjižnice Marina Hrs in urednica tržaške založniške hiše Mladika Nadja Roncelli.
V prispevku je predstavljena knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki jo je napisala Milena Miklavčič. Avtorica je bila vrsto let sodelavka Radia Sora in je med radijskim delom navezala stik s številnimi starejšimi ženskami, ki so ji začele pripovedovati, kakšno je bilo intimno življenje na slovenskih kmetih do leta 1960. Njihove zgodbe so bile presunljive in so Mileno Miklavčič vodile še v druge kraje po Sloveniji. Po dvajsetih letih je nastala pričujoča knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki poleg intimnega življenja obravnava tudi drugi vidike zasebnega življenja. Življenje v starih časih je znalo biti precej kruto, a je na svojski način kruto tudi sedaj, opozarja avtorica v pogovoru z Bredo Biščak.
Ivko Spetič Magajna je pri Literarnem društvu Ilirska Bistrica izdal knjigo z naslovom Feminelije. Je zbirka petdesetih besedil, petdesetih ženskih podob. Vsaka ženska ima svoje ime, ta pa so večinoma nenevadna in raznovrstna, prav tako kot so skrivnostne in edinstvene tudi ženske. Prevladuje poetična proza. Njegovo knjigo so predstavili tudi v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Pospremili so jo tudi s plesom, petjem in glasbo. Prireditev je spremljala Jana Samsa.
Rimska zgodba je naslov novega neodvisnega celovečernega filma, ki ga bodo predvidoma konec maja začeli snemati v Vipavski dolini. Ustvarjalci filma so domača društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio in Millenium Fox. Karin Zorn se je o projektu pogovarjala s scenaristom in režiserjem Nejcem Furlanom, direktorjem fotografije Dominikom Vrčonom in producentom Kristijanom Zornom.
Od ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu je preteklo 110 leto. Pobudnik ustanovitve in prvi predsednik je bil učitelj Miroslav Pretner. Z njim in z 90 tedanjimi člani so se začeli polniti listi društvene kronike, bogate s pomembnimi podatki v kontekstu slovenske identitete na tržaškem oziroma v slovenskem prostoru.Zgodovinsko pot in današnji položaj društva je orisala zdajšnja predsednica Marinka Pertot.
Neveljaven email naslov