Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Etnologinja Tina Novak Pucer iz Pokrajinskega muzeja Koper je postavila zbirko, ki prikazuje kovaško in kolarsko obrt iz preloma 19. v 20. stoletje.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Etnologinja Tina Novak Pucer iz Pokrajinskega muzeja Koper je postavila zbirko, ki prikazuje kovaško in kolarsko obrt iz preloma 19. v 20. stoletje.
Pomlad je v polnem razcvetu. V aprilskem prispevku o poimenovanju mesecev po slovensko poglejmo, kakšna je zgodovina poimenovanja meseca april pri Slovencih. Slovenska imena mesecev so motivirana predvsem z značilnostmi spreminjajočega se naravnega okolja, pogosto tudi s prazniki in podobno. Slovensko poimenovanje za april je tema prispevka, ki ga je pripravila prof. dr. Jožica Škofic, z Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter z Univerze na Primorskem. Oddajo ureja Smilja Baranja.
Benetke, eno od turistično najbolj obleganih mest na svetu, so v letu pandemije izgubile kar 90 odstotkov prihodkov. Na kolenih so hotelirji, restavracije, trgovci, gondoljerji, pristaniški delavci in letališča. Zgodovinska mesta, kot so Firence, Rim in Benetke, od države pričakujejo posebno pomoč za izhod iz krize. V mestu na morju pa si želijo tudi več avtonomije pri upravljanju turizma. Benetke je obiskala naša dopisnica Špela Lenardič, ki je z nami delila svoje ugotovitve in spoznanja. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
Zastava 101 oz. stoenka je še en jugoslovanski avtomobil, o katerem kroži nešteto zgodb in anekdot, čeprav so te gotovo manj zabavne in popularne kot pri znamenitem Yugu. Stoenka je leta 1971 ob prihodu na trg, vsaj kar se tiče zasnove, veljala za zelo moderen avtomobil. Nikoli ni bila zelo draga, stala je pač toliko, da si jo je lahko privoščil povprečen delavec. Prav letos stoenka praznuje 50 let. To so zabeležili tudi člani Zastava kluba Slovenije. Predsednik kluba Damir Horvat pravi, da imajo avtomobili iz Kragujevca svoje simpatizerje v vsakem večjem kraju tudi na Primorskem, kamor se rad pripelje s svojo Zastavo 101 Mediteran.
Skladba Dobro jutro, dobri ljudje, ki jo prepevata Karmen in September, je postala Pesem in pol tega tedna. Duo in pesem je predstavila Karmen Zinrajh.
Dopoldne smo gostili Simona Vadnjala, pevca skupine CoverLover. Ta se je pred tremi leti podal na samostojno glasbeno pot, po kateri kljub trenutni situaciji, ki je za glasbenike še posebej težka, še naprej koraka vztrajno in odločno. Simona je gostil Easy.
Samuel Lucas je predstavil skladbo Narod moj, ki je postala Pesem in pol tega tedna. S Samuelom se je pogovorila Janja Lešnik.
Gojmir Lešnjak Gojc je slovenski filmski, gledališki in televizijski igralec, voditelj kultnih tv oddaj Periskop in Muzka je to, glasbenik. Nesojeni agronom, nesojeni župan Komna, deset let direktor Kulturnega doma Srečka Kosovela v Sežani, predan krajan Škofov v občini Komen. Na radijski obisk smo ga povabili, ker je prav na svoj rojstni dan, 22. februarja 2021 ob 10.42 - prav ob uri, ko se je rodil - na ogled postavil video pesmi z naslovom Najprej sem se rodil. Z Gojcem o glasbi in še čem, Nataša Bančič.
Aleksandra Ilijevski je izjemna in čutna interpretka, umetnica, ki že vrsto let poslušalce boža z različnimi čustvenimi izpovedmi. Od zasedbe Pliš, pa vse do lastnih skladb; vsakič pa je pejsaž emocij čist in nedotaknjen. Tudi tokrat ni drugače. Skladba z naslovom »Ko imava sebe« je igra dveh, prepletanje kitarske ciklike in Aleksandrine lirične pripovedi, ki je tako mehko ujeta v podlago ritem sekcije.
Dandanašnji se nam zdijo imena in priimki normalna stvar. Nekoč pa temu ni bilo tako. Pred nastankom priimkov so hišna imena omogočila najboljšo prepoznavo posameznika v domačem okolju. Poleg hiše označujejo tudi ostalo lastnino določene domačije (polja, živali, gozd) ter predvsem ljudi, ki tam živijo. Ime pa se je obdržalo, čeprav so se lastniki menjavali. Bogata dediščina, ki jo v sebi nosijo hišna imena, pa ni samo zgodovinske narave, temveč tudi jezikovne. Posebnosti hišnih imen je na Pomjanu in Šaredu ter Bertokih raziskala dr. Suzana Todorovič s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen, omenili nekatere najbolj tipične primere za Slovensko Istro, predvsem tiste, ki izstopajo po svojih značajskih posebnostih, in raziskali njihovo vlogo nekoč in danes.
Samo Masleša, doktor kinezioloških znanosti, asistent na Fakulteti za šport, ki je tako doma kot v tujini predaval o pomenu inkluzije, razvoja športnih talentov in telesne priprave pri vrhunskih športnikih, je zasnoval edinstveni multidisciplinarni program - Genial Safe Motor program oz. Genialni varni gibalni program.
»Pisma iz Auschwitza« je igrano dokumentarni film v produkciji slovenskega programa Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, ki v ospredje postavlja zgodbo mlade in zavedne tržaške Slovenke Darinke Veljak, njene poti, bivanja in vračanja iz taborišča nazaj v domači Trst. Režiserka filma, ki sta ga že predvajala tako slovenski program Rai, kot tudi televizija Koper, je Luana Grilc, scenarij je napisala Dunja Nanut, glavno junakinjo pa je upodobila Tamara Stanese. Film je televizijsko premiero doživel ob letošnjem dnevu spomina na holokavst in razkriva zmotno prepričanje, da taboriščniki niso smeli pisati pisem domov in da jim svojci na pisma niso smeli odgovarjati. Darinkina še nikoli objavljena pisma je zgodovinarki Dunji Nanut , sicer tudi scenaristki filma, izročil njen sin Boris Kralj, dolgoletni novinar in urednik športa na Radiu Koper. Prav danes bi bila njegova mama Darinka, če bi bila še živa, stara 100 let in zato ga je k mikrofonu povabila Nataša Benčič.
Dej Še’n Litro je skupina mladih šolanih pihalcev, trobilcev in tolkalcev iz Slovenske Istre, Krasa in Goriškega, ki šteje 14 članov. Repertoar skupine sega od ento komadov slovenskega in balkanskega prostora, do avtorskih skladb, preko katerih skupina ustvarja edinstven zvok in vzdušje. Osnovno vodilo skupine je zabavati in se zabavati, kar je razvidno iz odrskih in neodrskih nastopih, ko skuša Dej Še’n Litro spraviti publiko najmanj na noge, če ne na mize z energičnimi nastopi, humornimi vložki in seveda z dobro glasbo, izvedeno v celoti v živo. Easy jih je povabil na obisk v gledališče Koper.
Radijski valovi so bili v času epidemije skoraj edini stik glasbenikov s svojo publiko. Še posebej to velja za nastope v živo. Koncertni odri in dvorane so ostale prazne, druženje ljudi onemogočeno, glasbena dejavnost pa je praktično zamrla. Tu je svoje poslanstvo opravil radio, ki je tako povezal izvajalce in občinstvo. Produkcijska ekipa Radia Koper je v letu 2020 opravila kar 54 radijskih in 32 video prenosov glasbenih dogodkov, tako iz glasbenega studia Hendrix Radia Koper kot tudi s prizorišč na terenu. Glede na to, da je ekipa majhna je ustvarila imenitne glasbene poslastice. To je prepoznala tudi naša RTV hiša in ji podelila priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Razlog in pol, da se je Boštjan Simčič odpravil v samo osrčje naše zvočne produkcije in preveril, kako poteka delo na terenu.
Radijski valovi so bili v času epidemije skoraj edini stik glasbenikov s svojo publiko. Še posebej to velja za nastope v živo. Koncertni odri in dvorane so ostale prazne, druženje ljudi onemogočeno, glasbena dejavnost pa je praktično zamrla. Tu je svoje poslanstvo opravil radio, ki je tako povezal izvajalce in občinstvo. Produkcijska ekipa Radia Koper je v letu 2020 opravila kar 54 radijskih in 32 video prenosov glasbenih dogodkov, tako iz glasbenega studia Hendrix Radia Koper kot tudi s prizorišč na terenu. Glede na to, da je ekipa majhna je ustvarila imenitne glasbene poslastice. To je prepoznala tudi naša RTV hiša in ji podelila priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Razlog in pol, da se je Boštjan Simčič odpravil v samo osrčje naše zvočne produkcije in preveril, kako poteka delo na terenu.
Čeprav je Miki Vlahovič vsej Sloveniji dobro poznan kot član zasedbe Victory, je nedavno presenetil s skokom v samostojne vode - predstavil je svojo novo pesem z enostavnim naslovom Rad te imam. Z njo je ta teden zmagal v rubriki Pesem in pol.
Pred letom dni smo v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Kaj vse se je v tem letu zgodilo, spremenilo! Med drugim tudi nastanek in registracija cepiva proti Covidu -19. Cepivu ne zaupajo vsi. Pomembne so verodostojne informacije, ki jih zbirajo in delijo tudi študenti medicine v okviru projekta Imuno. To je javnozdravstveni projekt, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije in združuje študente različnih naravoslovnih fakultet Univerze v Ljubljani. Če je kdo pomislil, da je to kakšna novonastala skupina zagovornikov kovid cepiva, se moti. Študenti so se začeli povezovati že pred šestimi leti. Med njimi je tudi študentka četrtega letnika Medicinske fakultete Chiara Pegan. Čeprav je Primorka, Ajdovka, se je Tjaša Škamperle zaradi študijskih obveznosti z njo srečala in pogovarjala sredi Ljubljane.
Marec je mesec, ki nam postreže s pomladjo. Meteorološka se je začela včeraj, koledarsko pomlad pa še čakamo. Oton Župančič je zapisal, da je marec čas, »ko nam zunaj še zima kima«. V prispevku Smilje Baranja, boste slišali, od kod ime marec in kako ga imenujemo Slovenci. Prispevke na temo »Imena mesecev po slovensko« za naš radio pripravlja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter na Univerzi na Primorskem, dialektologinja prof. dr. Jožica Škofic.
Zamejski glasbenik, tržaški »bluzmen«, Ivo Tull, tudi radijec, ki ga lahko slišimo na valovih Radia Trst A, je zaljubljen v blues že od malih nog. Ljubezen in strast do tega žanra, je pred nekaj leti zapečatil na albumu Hudičev sod, ko se je poklonil tudi bluesovskemu velikanu Robertu Johnsonu. Bomo pa danes v oddaji Pet do enajstih, v kateri se bo predstavil s svojim triom, zagotovo slišali tudi kaj novega.
Po dveh mesecih so v soboto končno spet pognali naprave na Kaninu, kjer je skoraj sedem metrov debela snežna odeja. Od tam se je v živo javila naša dopisnica Mariša Bizjak.
Natalija Rot je doma iz Kobarida in je že dolga leta tolmačka za slovenski znakovni jezik. Na radijski obisk smo jo povabili zato, ker se bliža trenutek, ko bo slovenski znakovni jezik za gluhe in gluho slepe končno vpisan v slovensko ustavo. Z gostjo se pogovarja Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov