Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, drugi pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sanjali. Je pa koncept sanj pri ljudeh - kljub številnim raziskavam in obsežni literaturi - še precej skrivnosten. Tako med drugim v svoji raziskovalni nalogi razmišlja gimnazijska maturantka in v prihajajočem študijskem letu študentka psihologije Lea Figelj iz Nove Gorice. A v nalogi, ki jo je objavila v reviji Društva študentov psihologije Slovenije, ne raziskuje sanj v običajnem pomenu gibalno in senzorično zdravih ljudi. Lea se je namreč poglobila v sanje slepih in slabovidnih. Kako in kaj ti sanjajo pa več v prispevku Valterja Preglja.
1607 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, drugi pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sanjali. Je pa koncept sanj pri ljudeh - kljub številnim raziskavam in obsežni literaturi - še precej skrivnosten. Tako med drugim v svoji raziskovalni nalogi razmišlja gimnazijska maturantka in v prihajajočem študijskem letu študentka psihologije Lea Figelj iz Nove Gorice. A v nalogi, ki jo je objavila v reviji Društva študentov psihologije Slovenije, ne raziskuje sanj v običajnem pomenu gibalno in senzorično zdravih ljudi. Lea se je namreč poglobila v sanje slepih in slabovidnih. Kako in kaj ti sanjajo pa več v prispevku Valterja Preglja.
V začetku oktobra je v Ljubljani potekala slovesna podelitev nagrad RS na področju šolstva za leto 2022. Iz rok predsednika Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva dr. Borisa Aberška ter ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča, je nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva prejela ravnateljica Osnovne šole Bogomirja Magajne Divača, Damijana Gustinčič.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je s podporo Lions kluba Soča Kobarid v minulem tednu v Domu oddiha slepih in slabovidnih v Izoli organiziralo že 15. likovno kolonijo za svoje člane. Slepi in slabovidni so ob zvokih morja in s strokovnim mentorstvom ustvarjali tipne slike iz peska in drugih materialov. Likovna kolonija je del programa Rehabilitacija slepih in slabovidnih na osebnem nivoju. Med cilji je omogočiti učenje veščin, ki so tudi del prostega časa.
Društvo prijateljev glasbe pripravlja za to nedeljo uvod v Bienale sodobne glasbe Koper, konec oktobra in novembra bo v ciklu Amabile sklenil Tartinijevo in Lovčevo leto, ob tem pa napoveduje še nov cikel "Grande", ki ga prireja v sodelovanju s portoroškim Avditorijem. Vse nam bo v naslednjih minutah predstavila predsednica Društva prijateljev glasbe, Tatjana Jercog, nekaj besed pa nam bo povedala še o dveh koncertih, ki jih prihodnji teden prireja Glasbena šola Koper. Pred mikrofon jo je povabila Lea Hedžet.
Slovite koprske orgle bodo to soboto ob 20,00 spet veličastno zadonele na koncertu avstrijskega organista Petra Planyavskega v okviru Orgelskega festivala Koper in cikla radijskih koncertov Obiski kraljice na programu Ars. O obeh teče beseda v pogovoru med Polono Gantar in Leo Hedžet.
Letos mineva 50 let od smrti primorskega skladatelja in v Kopru izjemno priljubljenega glasbenega pedagoga Ivana Ščeka, ki je veliko svojih del posvetil tudi liturgični rabi. Pod cerkvene skladbe se je podpisoval s psevdonimom Štefan Kovač in v arhivih koprske stolnice, kjer je tudi vodil zbor, so se številne ohranile do danes. Nekaj najlepših je njegov sin, zborovodja Matjaž Šček, izbral za koncertni spored, ki ga z Mešanim zborom Psallite iz Ljubljane in z organistom Gregorjem Klančičem v tem jubilejnem letu predstavlja po Sloveniji, nazadnje, v soboto, 8.oktobra še koprskemu občinstvu v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zato ga je pred mikrofon povabila Lea Hedžet.
Notranjski regijski park letos obeležuje dvajsetletnico obstoja. Leta 2002 ga je Občina Cerknica ustanovila z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina. Janez Vajkard Valvasor je leta 1686 zapisal, da je zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Po njegovem mnenju se lahko upravičeno in brez vsakršne pristranskosti to območje uvršča med največje čudeže narave. Ali smo bili pri prizadevanjih po ohranjanju tega edinstvenega prostora uspešni, nam razkrije direktor parka Matevž Podjed.
Veronika Steiner, 24-letna Mozirjanka, ki ustvarja pod umetniškim imenom Parvani Violet, je pevka, avtorica in multiinštrumentalistka. Slovensko občinstvo jo je prvič spoznalo v šovu Slovenija ima talent leta 2018, kjer je zapela tudi na finalnem odru. Potem se je zgodila Ema Freš, tam smo jo spoznali s pesmijo 'Cupid'. Letošnjo jesen je poslušalce Radia Koper prepričala s pesmijo 'Do raja'.
Teden otroka letos poteka pod skupnim geslom "Skupaj se imamo dobro". Da to vsekakor velja, zelo dobro ve tudi 87-letna Antonija Senčar - Tončka iz Pirana. V Istro se je iz rodne vasi Zgornji Obrež pri Artičah blizu Brežic preselila leta 1954, kjer si je ustvarila družino. Poklicno pot je vse do upokojitve gradila na pedagoškem področju. V stiku z mladimi je kasneje ostala tudi kot prostovoljka, med drugim Rdečega križa in Društva prijateljev mladine. Vseskozi spodbuja branje. Mladim generacijam s pogovori in pripovedovanjem približa tudi drugačno otroštvo. Táko, kot ga je imela sama: kar štiri leta je z družino med vojno preživela v taboriščih in se že tam zavedala pomena družine, vrednot, skupnosti. Napisala je dve knjigi. S Tončko se je v Piranu srečala Mateja Brežan.
Drago Mislej - Mef je izdal novi album Ljubljanska 45, ki ga je posnel v studiu Hendrix.
Jon Vitezič je s svojim tretjim singlom prepričal poslušalce, ki so mu izglasovali zmago v rubriki Pesem in pol. O navdihu za pesem 'Pot na Mars', sodelovanju z očetom in s Petrom Deklevo, pa tudi o načrtih in izdaji prvenca, se je pogovorjal z Anito Urbančič.
V 71. letu je umrl vokalist in bobnar Zlati Klun, član nekaterih legendarnih glasbenih zasedb. Kot najstnik je igral v zasedbi Juniorji, kasneje se je pridružil triu Oko ter v sedemdesetih ustanovil skupino (trio) Bumerang (Boomerang). Leta 1974 so se pridružili skupinam Bijelo Dugme, YU grupa in Grupa 220 na turneji po Jugoslaviji. Po razpadu Bumerangov se je Zlati pridružil skupini Karamela, ki je veljala za eno najboljših jugoslovanskih spremljevalnih skupin. Spremljala je številne znane vokaliste kot so Josipa Lisac, Massimo Savić, Janez Bončina Benč, Zdenka Kovačiček, Dado Topić ... Skupini je ostal zvest do svoje smrti
Tjaša Škamperle se bo pogovarjala z Elen Batista Štader, novinarko na televiziji RC Koper, ki je bila prej več let voditeljica TV Dnevnika v Ljubljani. Slišali bomo tudi druge kolegice in kolege s televizije, ki nam bodo orisali njihov trenutni položaj.
Največji požar v zgodovini Slovenije je razkril pozabljen del primorske zgodovine. Na pobočju Velikega vrha nad Renčami sta se po 77. letih znova prikazala prekrižana srp in kladivo – delavski simbol nekdanje skupne države. Ko je dež s pogorišča spral saje in pepel, je zgodovina zopet oživela, pravi poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko, Milovoj Perkon. Nad odkritjem so bili presenečeni vsi, še dodaja. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Skupina I.C.E. je z novo skladbo 'Nepopisan list' zmagala v rubriki Pesem in pol. To je zdaj že druga glasbena eksplozivna reakcija odvečne energije, ki se je v glavah članov skupine nakopičila v času epidemije. S prejšnjo pesmijo 'Kar te dela živega' so napovedali novo dobo ustvarjanja - bila je kot naročena za nekakšen povratek zasedbe in najavo novega, bolj zrelega zvoka - so obrnili nov list.
Avtomobili imajo 40 let. Častitljiv jubilej so se člani skupine odločili kronati z novim, že enajstim, studijskim albumom Sijaj, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšel v treh formatih: kot CD, digitalni album in kot LP plošča, tako da bodo tudi ljubitelji vinila, ki jih je vse več, prišli na svoj račun. Plošča prinaša 13 novih skladb, na katere so fantje zelo ponosni, saj pomenijo korak naprej v zvenu skupine, ki pa ostaja 'avtomobilsko' prepoznaven in unikaten.
Avgusta je na gradu Kromberk pri Novi Gorici potekala sklepna predstavitev čezmejnega strateškega projekta MerlinCV. Projekt na izzive okolja ponuja evropsko relevantne rešitve v smeri razvoja trajnostnega tematskega turizma. V studiu nas je obiskala Dragica Cec.
Na Opčinah so ob 120-letnici openskega tramvaja odprli prav posebno razstavo. O pobudi zanjo se je Špela Lenardič pogovarjala s predsednico Kulturnega društva Tabor, Dunjo Sosič.
Slovensko morje predstavlja približno eno tretjino površine celotnega Tržaškega zaliva. Sestavljata ga dva večja zaliva, Koprski in Piranski zaliv, ter dva manjša, zaliv sv. Jerneja in Mesečev zaliv. To so osnovni podatki o našem morju, v katerem otroci v poletnih mesecih najdejo mnogo veselja in zabave. Pa morje poznajo? Ali vedo, katere živali lahko opazujemo, s katerimi dejavnostmi si lahko zapolnimo prosti čas, kako prebivalci služijo kruh in kako občutljiv je morski ekosistem? To je le nekaj vprašanj, na katere bodo odgovore prihodnji teden iskali šestošolci dveh koprskih osnovnih šol, ko bo drugo leto zapored stekel projekt 'Ob morju smo doma'. Več o projektu je povedala pomočnica ravnatelja OŠ Antona Ukmarja, Nataša Režek.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora smo na obisk povabili psihologinjo Vito Poštuvan, ki velja za eno najpomembnejših raziskovalk samomorov pri nas. Njeno raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja ter promocijo duševnega zdravja. Predavateljica psihologije na mariborski in primorski univerzi in predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora je med drugim poudarila, kako naj skrbimo za svojo duševno kondicijo, kaj naj storimo, če se nam zazdi, da nekdo razmišlja o samomoru in razbila tabu o tem, da gre pri samomoru za impulzivno ravnanje.
»Mi gradimo zadružni dom, zadružni dom gradi nas!« je naslov dogodka, ki ga je krajevna skupnost Bertoki pripravila na pobudo raziskovalke stavbne dediščine na Fakulteti za humanistične študije Neže Čebron Lipovec. S posameznimi krajani se je srečevala, se z njimi pogovarjala, zbirala spomine, gradivo o tem, kako so po drugi svetovni vojni gradili zadružni dom (foto: arhiv Mao) in kaj jim pomeni danes. Tjaša Škamperle jih je ulovila v mikrofon.
Neveljaven email naslov