Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, drugi pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sanjali. Je pa koncept sanj pri ljudeh - kljub številnim raziskavam in obsežni literaturi - še precej skrivnosten. Tako med drugim v svoji raziskovalni nalogi razmišlja gimnazijska maturantka in v prihajajočem študijskem letu študentka psihologije Lea Figelj iz Nove Gorice. A v nalogi, ki jo je objavila v reviji Društva študentov psihologije Slovenije, ne raziskuje sanj v običajnem pomenu gibalno in senzorično zdravih ljudi. Lea se je namreč poglobila v sanje slepih in slabovidnih. Kako in kaj ti sanjajo pa več v prispevku Valterja Preglja.
1607 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, drugi pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sanjali. Je pa koncept sanj pri ljudeh - kljub številnim raziskavam in obsežni literaturi - še precej skrivnosten. Tako med drugim v svoji raziskovalni nalogi razmišlja gimnazijska maturantka in v prihajajočem študijskem letu študentka psihologije Lea Figelj iz Nove Gorice. A v nalogi, ki jo je objavila v reviji Društva študentov psihologije Slovenije, ne raziskuje sanj v običajnem pomenu gibalno in senzorično zdravih ljudi. Lea se je namreč poglobila v sanje slepih in slabovidnih. Kako in kaj ti sanjajo pa več v prispevku Valterja Preglja.
V Sloveniji imam vrsto rastlin in živali, ki rastejo oziroma živijo le pri nas. Nekatere pa celo zgolj na majhnem, omejenem koščku ozemlja. Pravimo jim endemiti. Skupno jih je nekaj manj kot 900, večina je živali. Nekaj endemitov imamo tudi na Primorskem. Izključno na območju severnih in južnih obronkov Trnovskega gozda raste rebrinčevolistna hladnikovka, v Baški Grapi pa kratkodlaka popkoresa. O teh posebnih rastlinskih in živalskih vrstah se je Karin Zorn Čebokli pogovarjala z Danijelom Rojškom iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo narave.
Ženski bodibilding se je od leta 1977, ko je bilo v Združenih državah Amerike prvo tekmovanje, vsaj deloma otresel stereotipov, ki so ženskam zapovedovali, kaj je za njihovo telo primerno, in kaj ne. Sestrstvo mišic, kot ga je poimenoval ameriški novinar Bill Dobbins, je po dobrih treh desetletjih od sramežljivih začetkov vse bolj priljubljen ženski šport. Pred dvema letoma se je z njim resno začela ukvarjati tudi Koprčanka Jerneja Stopar. Letos je že državna prvakinja v dveh kategorijah. Zelo uspešna je bila tudi v svetovnem merilu. Odlične rezultate je dosegla na svetovnem prvenstvu bodibildinga in fitnesa v Kopru, na katerem je pred dobrim mesecem, ob strogih pogojih omejevanja epidemije, in zato brez gledalcev, nastopilo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk iz 16-ih držav. Jernejo Stopar je pred mikrofon povabila Lea Širok.
Tokrat je v rubriki 'Pesem in pol' zmagala skladba 'Zrak v telo' skupine Folk Idoli. Pesem in načrte skupine je Mojci Klarič predstavil Tadej Prosenc.
Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu, ki otroke in odrasle popelje v čudoviti svet Krasa. Poslušalcem Radia Koper jo je predstavila Nina Peče Grilc.
Ta teden je zmagovalna pesem rubrike Pesem in pol 'Nemirna tišina', ki jo je v Dopoldnevu in pol predstavila Moya oz. Mojca Štoka.
Veliko nagrado 40. festivala MMS je prejela Tatjana Mihelj za pesem Ples v dežju, ki je osvojila tudi nagrade žirije za izvedbo pesmi, najboljšo glasbo in najboljše besedilo. "Nikoli ne prenehajte sanjati, meni so se danes uresničile sanje," je dejala. Reportažo je pripravil Alfred Gei.
Jeklena volja, vztrajnost in predanost delu so sinonimi vsakega vrhunskega športnika. A te vrednote so na hudi preizkušnji, če vanje neusmiljeno poseže usoda. To se je zgodilo Aneju Dopliharju iz Dornberka. Do leta 2017 je tekmoval z motokrosom, po nesreči, ki ga je prikovala na invalidski voziček, ni prekinil svoje športne poti in tako je vse svoje moči usmeril v paraolimpijsko disciplino - ročno kolesarjenje. Za ta šport se je začel zanimati že med rehabilitacijo na Soči. Hitro je ugotovil, da se je prav odločil, saj so na Primorskem razmere za kolesarjenje vse leto dobre. Začetki so bili zahtevni, z vztrajnostjo in močno voljo pa si je prekolesaril edino slovensko parakolesarsko kvoto na prihajajočih paraolimpijskih igrah. S trenerjem Luko Kovicem sta pripravila vse potrebno do paraolimpijskih iger, ki se pričnejo 24. avgusta v Tokiu. Pred odhodom ga je obiskal Boštjan Simčič.
Po petih letih odsotnosti z glasbene scene se je hrvaški glasbenik letos Gibonni vrnil z novim mini albumom 'U po ure'. Izid je napovedal s pesmijo 'Kiša', ki na Hrvaškem podira rekorde poslušanosti na radijskih postajah. Legendarni splitski glasbenik je nazadnje ustvarjal z Oliverjem Dragojevićem, mimo katerega tudi ni šlo v pogovoru z Anito Urbančič. Srečala sta se v Ljubljani, o čem vse je tekla beseda, pa boste izvedeli ob poslušanju posnetka. Najprej je odgovoril na vprašanje, kaj vse se po njegovem mnenju da storiti v pol ure.
Julij je in sedmi mesec leta , ki ga po slovensko najpogosteje imenujemo mali srpan. O slovenskih imenih za mesece nam govori dialektologinja, dr. Jožica Škofic, ki je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Škofičeva tudi poučuje na Univerzi na Primorskem. Prispevek je uredila Smilja Baranja.
Ajdovski gorski reševalci ponesrečencem v gorah in na težko dostopnih mestih pomagajo že 15 let. Zaradi potreb po reševanju tudi na hribovitem delu Vipavske doline je pod okriljem tolminske postaje Gorske reševalne službe nastala še skupina v Ajdovščini. V desetletju in pol so opravili več kot 210 intervencij. So pa tudi prva enota gorskih reševalcev na gorskih električnih kolesih. Ob jubileju jih je obiskala Karin Zorn Čebokli
Skupina Big Foot Mama je pod okriljem založbe NIKA izdala prvi akustični album v svoji karieri. Na albumu z naslovom "Akustika", ki je bil posnet v okviru oddaje Izštekanih 10, so 'bigfuti' v akustični preobleki in prvič sede odigrali trinajst skladb iz svoje 30-letne kariere. V studiu nam je zgodbo o nastanku albuma predstavil bobnar zasedbe Jože Habula.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Na letošnjem mednarodnem natečaju naravoslovne fotografije Magična narava, ki ga organizira Združenje naravoslovnih fotografov Slovenije, so okronali Marjana Cigoja za naravoslovnega fotografa leta. Izkušeni ajdovski fotograf je obenem prejel še nagrado za najboljšo naravoslovno fotografijo leta. Marjan si je s svojimi fotografijami prislužil že več kot 200 nagrad na različnih domačih in tujih mednarodnih tekmovanjih. Pohvali se lahko celo z objavami fotografij v reviji National geographic Slovenija. Vsekakor velja omeniti, da se je še dodatno specializiral za fotografiranje ptic. Tako ima v svoji zbirki preko 330 fotografij različnih evropskih ptičev. Marjan Cigoj je tudi pionir digiskopije in velik ljubitelj narave.
V četrtek se bo v Ajdovščini štart začela bikepacking dirka imenovana 1000.si, v dolžini malo več kot 1000 km. Takšen kolesarski podvig poteka brez spremstva, gre za solo vožnjo, brez kakršnekoli pomoči. Bikepacking dirka 1000.si je novost v slovenskem, evropskem in svetovnem kolesarskem prostoru in zato so v Športnem društvu Bikepacking Slovenija ponosni, ker na tem področju v Sloveniji orjejo ledino. Na dirko je prijavljenih 11 ekstremnih kolesarjev, ki prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Velike Britanije in Češke. Kot nam je zaupal predsednik društva Bikepacking Slovenija, Andrej Zaman, bodo prvi tekmovalci prišli na cilj po približno 50-ih urah. Z njim se pogovarja Boštjan Simčič.
Maja Gal Štromar je izjemno plodna avtorica in čeprav piše v različnih časovnih obodobjih, se rado zgodi, da različni teksti luč sveta zagledajo skoraj sočasno. Dva dramska teksta , o Ameliji Earhart in Coco Chanel zdaj živita svoje gledališko življenje, knjiga 7 kg do sreče - 2. del pa je sveža in vesela med nami. Nasmejala nas bo kot prva, ki je bila leta 2015 večkrat ponatisnjena. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Tokrat je v rubriki Pesem in pol največ glasov zbrala pesem Ti Korošice Eve Boto, ki je skladbo predstavila Mojci Klarič.
Defektologinja, ravnateljica Igancijevega doma duhovnosti, radijska voditeljica in nekdanja Slovenka leta Sonja Pungertnik se zdaj predstavlja še s svojim knjižnim prvencem "Misliš resno?". Roman o slepi gimnazijki, ki se na pragu svoje mladosti sooča z izzivi in s stiskami, ki jih prinaša slepota, razkriva marsikatero izkušnjo avtoričinega doživljanja sveta in slepote. Poskušala je zajeti vprašanja, ki ji jih zastavljajo ljudje, predvsem mladi, je v pogovoru z Valterjem Pregljem med drugim poudarila Sonja Pungertnik. In koga pravzaprav naslavlja naslov knjige "Misliš resno?"?
"Spoštovani, rodil se je OLJKAR!", je v pismu, ki je pospremilo skladbo z omenjenim naslovom, zapisal Gianni. V oljčnem gaju, med krošnjami dreves je zapihal vetrič in mu prinesel melodijo. Besedilo za odo slovenskim oljkarjem je zapisal Leon Oblak, priredbo zanjo pa Matjaž Švagelj.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja predstavljamo pohodniško prireditev Highlander, ki jo tujci sicer že dobro poznajo, saj je del največje svetovne verige pohodniških - trekking prireditev na svetu. Letos se izvedba prvič obeta tudi pri nas, v Sloveniji. Ljubitelji pohodništva in narave se bodo lahko dogodka udeležili prihodnji mesec, med 10. in 14. julijem. Organizatorji so za prvič izbrali Julijske Alpe. Priprave na aktivne počitnice z različnimi napotki in s treningi za kondicijo so že v teku. Več pa je Aniti Urbančič povedal vodja organizacijskega tima, Goran Sambt.
Tisti, ki ga vsaj delno poznate, boste morda presenečeni, da izraz mem ni nastal na spletu. Pravzaprav je Richard Dawkins to besedo prvič uporabil v svoji knjigi leta 1976. V njej je poskušal ugotoviti, ali obstaja merljiva enota, ki opisuje, kako se ideje širijo skozi generacije. Torej, preprosto povedano, mem je enota za kulturni prenos idej. Spletni mem pa je samo del množice memov. Torej, če nekdo reče mem, ima najbrž v mislih internetni mem. Gre za spletne šale, največkrat v kombinaciji fotografije in besedila, ki na ironičen način predstavljajo najrazličnejše vidike vsakdana, družbe, celo politike, čeprav so se od te raje oddaljili in se bolj osredotočili na popkulturo in sarkastična opazovanja življenja. O tem pojavu sem bomo pogovarjali z etnologom in kulturnim antropologom, dr. Ambrožem Kvartičem.
Neveljaven email naslov