Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samule Lucas je najprej aprila lani izdal album Sebe dajem, zdaj pa enega za drugim predstavlja pesmi z njega. Nazadnje je izdal singel Nekdo. Kot pravi, je izbral tako zaporedje, ker želi predstaviti vsakega »otroka« posebej, saj je na vsakega zelo ponosen.
Foto: Rok Breznik
1605 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Samule Lucas je najprej aprila lani izdal album Sebe dajem, zdaj pa enega za drugim predstavlja pesmi z njega. Nazadnje je izdal singel Nekdo. Kot pravi, je izbral tako zaporedje, ker želi predstaviti vsakega »otroka« posebej, saj je na vsakega zelo ponosen.
Foto: Rok Breznik
Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga je eno najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem. Pred kratkim je praznovalo 11-o obletnico delovanja. Okroglo obletnico pa letos praznuje ženski pevski zbor, ki deluje v okviru društva. Pred desetimi leti so se pevke zbrale na prvi vaji, za 10-i rojstni dan pa so si podarile zgoščenko. Pesmi so v začetku tega tedna snemale v našem studiu Hendrix. Med snemanjem jih je »zmotila« Barbara Kampos.
Z beleženjem opažanja redkih ali ogroženih kot tudi pogostih vrst lahko vsak od nas prispeva k izboljšanju poznavanja njihove razširjenosti in številčnosti, kar bo omogočalo raziskovalcem boljše ocenjevanje njihovih gostot ter splošno v kakšnem stanju so vrste. Pridobljeno znanje bo prispevalo tudi k izboljšanju varstva in upravljanja vrst oz. zagotovilo harmonično ravnovesje obstoja vrst. O tem s eje Boštjan Simčič pogovarjal z dr. Eleno Bužan, vodjo projekta in predstojnico Oddelka za biodiverziteto na UP Famnit.
Za nekatere je poletje sinonim za potovanja, brezdelje ali upočasnjen ritem življenja, za druge čas za avanture in usvajanje novih znanj. To velja tudi za udeležence Poletnih tečajev slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije UP, ki v Kopru potekajo že 29-ič. Na obisk je šla Mateja Rolih Maglica.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
Šrilanka je od sredine aprila, ko ni mogla poravnati 51 milijard dolarjev zunanjega dolga, plačilno nesposobna, zaradi hudega pomanjkanja tujih valut pa trgovci ne morejo uvoziti nujnih življenjskih potrebščin. Državo, njeno zgodovino, kulturo in ljudi zelo podrobno poznata zakonca Mitja in Tatjana Butul, ki sta tam spletla tesne poslovne in prijateljske vezi in jo obiščeta vsako leto. Prvič sta bila tam po državljanski vojni in od takrat je šel razvoj samo navzgor. Potem pa se je pred tremi, štirimi leti ustavilo. Začutila sta prve spremembe. Po terorističnih napadih na cerkve in hotele je nato sledila še koronska kriza. Življenje se je zdaj tam obrnilo na glavo. O dogajanju na Šrilanki se je z zakoncema Butul pogovarjala Mojca Klarič.
Diskriminacija ves čas spreminja svoj obraz, je kot nekakšna ameba. Zato jo moramo znati prepoznati, da jo sploh lahko omejujemo in preprečujemo, izpostavlja Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. V zadnjem desetletju glede tega v naši družbi zaznava napredek. Več je ljudi, ki prepoznajo nedovoljene oblike diskriminacije. Leta 2018 denimo, je obravnaval sto primerov, lani že več kot 400. Tudi pri preprečevanju diskriminacije je naša država sprejela več pomembnih sistemskih odločitev. Velik odziv javnosti je doživela odločitev Ustavnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je tudi istospolnim parom omogočila poroko in posvojitev otrok. A so delavci v več podjetjih zdaj zadovoljni tudi zaradi odločitve glede božičnice, dodaja Lobnik. Pred mikrofon ga je povabila Lea Širok.
Na sestanku Rižanskega vodovoda Koper s predstavniki civilne zaščite slovenske Istre so ocenili, da ukrepi kažejo že prve pozitivne učinke, zlasti zaradi doslednega upoštevanja prepovedi s strani obalnih komunalnih podjetij in nekaterih večjih obalnih podjetij. Vremenske napovedi za prihodnje dni pa ne dopuščajo optimizma. Edini način, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju in dodatnim omejitvam ter morebitnim redukcijam, je dosledno upoštevanje prepovedi in varčevanje z vodo. Predstavniki Rižanskega vodovoda bodo v prihodnjih dneh podobne sestanke organizirali tudi z gasilci. Prihodnji torek pa se bodo skupaj z župani istrskih občin srečali z ministrom za okolje Urošem Brežanom. Naš gost je bil direktor RVK, Martin Pregelj.
Študija, v kateri so sodelovali raziskovalci UP FAMNIT razkriva, da ima delo v virtualni resničnosti bistveno slabši vpliv na produktivnost ljudi v primerjavi z delom v fizičnem pisarniškem okolju. Nova študija namreč dokazuje, da imajo ljudje, ki delajo polni delovni čas v okolju virtualne resničnosti, nižjo produktivnost in slabše počutje ter povečano anksioznost. Raziskava kaže, da kljub temu, da podjetja že veliko vlagajo v tehnologije virtualne resničnosti, slednja še ni pripravljena za razširjeno uporabo na delovnem mestu, nekateri ljudje pa je morda nikoli ne bodo mogli učinkovito uporabljati. Izsledke raziskave nam je pojasnil izr. prof. dr. Matjaž Kljun, predstojnik laboratorija za interakcijo človek-računalnik na Univerzi na Primorskem.
Kantavtorica in skladateljica Ditka, ki jo primorsko občinstvo pozna po uglasbenih pesmih slovenskih pesnikov, že vse od najstniških letih piše tudi besedila v angleškem jeziku. Z eno od skladb je navdušila tudi priznanega britanskega producenta, Stuarta Eppsa, ki je deloval z imeni, kot so Elton John, Led Zeppelin in Oasis. Foto: Nika H. Praper
Na letošnjem nacionalnem tekmovanju Moje podjetje se je odlično izkazal podjetniški tim dijaškega podjetja, ki so ga zasnovali na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran. Pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih so piranski dijaki predstavili dva svoja izdelka: vertikalno vetrnico in ekstruder za odpadno plastiko. Osvojili so tako prva mesta v kategorijah najbolj inovativen izdelek, krožno gospodarstvo ter najboljša stojnica, medtem ko so bili drugi v kategoriji najboljša podjetniška ideja. Tik pred zaključkom šolskega leta pa so domov odnesli še eno priznanje.
Glasbenika Robija Glača smo lahko spoznali že v bendih Lumberjack, Fat Butlers in Zadnji val, nedavno pa se je predstavil kot samostojni glasbenik in avtor. Njegov drugi singel 'Do naslednjič' je minuli petek postal Pesem in pol.
Obiskali smo drugi dan letošnjega festivala Gora Rocka. Petkov popoldanski program smo popestrili z živimi vklopi in radijskimi nastopi skupin Imset, Ikebana in Joker Out. Na Šentviški planoti sta bila Anita Urbančič in Boštjan Simčič.
Med počitnicami je v številnih mestih po svetu mogoče obiskovati tudi poletne šole jezika. Prva takšna šola, oziroma jezikovni tečaj, bo letos tudi v Piranu. Mladostniki in odrasli se bodo od 27. junija do 8. julija lahko spoznavali s švedščino, od 11. do 15. julija pa še z italijanščino. Poletno šolo si je omislil mladi Pirančan, po izobrazbi sicer pianist, Sven Lidén, ki je po mami Slovenec, po očetu pa Šved. Organizacijo tečajev je prevzel Zavod Šolt. Na njegovi spletni strani so dosegljive tudi vse informacije o obeh tečajih. Svena Lidéna pa je pred mikrofon povabila Lea Širok. Foto: Osebni arhiv Sven Lidén.
Tudi letošnje koprsko poletje bo ovenčano z glasbenimi biseri. Tako kot v minulih letih bo prizorišče skoraj vseh sredinih koncertov Kapodistriasov trg na dvorišču Pokrajinskega arhiva v Kopru, festivalsko dogajanje pa se bo letos začelo že konec junija. Tokrat bo festival ponudil nekaj edinstvenih dogodkov,zaznamovala pa ga bodo preverjena imena slovenske in tudi svetovne glasbene scene. Letošnjo izvedbo festivala je predstavil Iztok Novak. Foto: Jakob Bužan
Vroč poletni teden se je začel s pogovorom s Potojnčanom Maticem Marentičem, ki je predstavil aktualno Pesem in pol, skladbo 'Nova stran'.
Maja Pavić in Maja Mesić Štrubelj sta mladi mami dveh fantkov, Luka in Lukasa, ki sta se rodila s srčno napako. Kot vse starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami, tudi njiju zanima VSE v zvezi s srčnimi napakami. Sta se pa znašli pred številnimi izzivi, kje najti informacije, kje najti starše s podobnimi izkušnjami, s kom se povezati, da bi jima bilo vsaj nekoliko lažje na tej poti. Nato sta se srečali, naredili načrt in se odločili ponuditi to, kar jim tako zelo primanjkuje. Odprli sta stran S srcem za srčke na platformi Facebook in zdaj še na spletu stran www.srcki.si, kjer sta združili informacije, podporo, zgodbe, intervjuje, ugodnosti za srčne otroke, pa še marsikaj.
Če bi vas vprašali, da opišite vonj poletja, kaj bi odgovorili? Bi morda omenili meliso, rman, šetraj, lovor, cipreso, istrsko sivko, rožmarin ali smilj? Gre namreč za rastline, ki jih v Istri ne manjka. Poleg nasadov oljk in vinskih trt je zadnja leta v Istri opaziti čedalje več vrtov prav z avtohtonimi zelišči in dišavnicami. H gojenju teh za telo in dušo blagodejnih rastlin sta kmete spodbudili predvsem ugodna klima in preprostost gojenja. Večine namreč ni potrebno tretirati, saj si zaščito proti škodljivcem in boleznim ustvarijo sama. Kako oziroma kdaj jih lahko spoznate tudi vi in kaj vse se iz njih lahko izdela, je povedala Jana Bergant, ki pravi, da je svoje poslanstvo našla v gojenju avtohtonih istrskih zeliščih in dišavnic v dolini Dragonje. Bergantova ta konec tedna organizira Dneve odprtih vrat zeliščnih kmetij in vrtov Istre.
Nedavno je Pariz gostil 82. redno skupščino krovne evropske študentske organizacije - European Students' Union (ESU), kjer je bil za člana izvršnega odbora izvoljen slovenski predstavnik, Koprčan Andrej Pirjevec. Z njim se je pogovorila Anita Urbančič.
Prva letošnja poletna Pesem in pol je postala Neimenovana novomeških mladcev Plateau.
Drill a.k.a. Bolani doktor po albumih Vokalni dirigent, Nuklearna zima, Tramontana besed in Ribolov z dinamitom predstavlja svoj peti samostojni album. Tokratni album nosi ime Rojeni da blestimo. Ta izolski MC, producent in tekstopisec je v album vložil štiri leta dela, kako je potekalo snemanje in kako se album razlikuje od svojih predhodnikov, pa je predstavil Iztoku Novaku.
Neveljaven email naslov