Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samule Lucas je najprej aprila lani izdal album Sebe dajem, zdaj pa enega za drugim predstavlja pesmi z njega. Nazadnje je izdal singel Nekdo. Kot pravi, je izbral tako zaporedje, ker želi predstaviti vsakega »otroka« posebej, saj je na vsakega zelo ponosen.
Foto: Rok Breznik
1605 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Samule Lucas je najprej aprila lani izdal album Sebe dajem, zdaj pa enega za drugim predstavlja pesmi z njega. Nazadnje je izdal singel Nekdo. Kot pravi, je izbral tako zaporedje, ker želi predstaviti vsakega »otroka« posebej, saj je na vsakega zelo ponosen.
Foto: Rok Breznik
Mineva 50 let od ustanovitve legendarne primorske skupine Prizma. V soboto smo na Radiu Koper prenašali veliki koncert iz Divače, kjer se natanko pred pol stoletja zgodil tudi prvi nastop. Obletnico skupine smo združili s praznovanjem našega radia, ki je šrav tako v soboto obeležil 75 let od začetka predvajanja. Izsek koncerta ponuja največje uspešnice skupine, ki je pomembno zaznamovala primorski in slovenski glasbeni protor. Dvakrat so zmagali na Melodijah morja in sonca in tja se spet vračajo tudi letos. Uživajte v pesmih Pogum, Senca, Od enih do treh, Dobrodošli in mnogih drugih.
Zdaj se selimo na lepo teraso kavarne Loggia na Titovem trgu v Kopru kjer bo v naslednji poldrugi uri Nataša Benčič v en klepet povezala 7 dvojic, ki so bile od lanskega oktobra do letošnjega aprila gosti in gostje večerne oddaje Midva. Različne dvojine tkemo v življenju - zasebno, službeno, družbeno. Vsak odnos se začne med ti in jaz - tokrat pa bodo umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, zdravnica Jadranka Vrh Jermančič, pisatelj Gogo Vukšič in raper Drill, predsednica države Nataša Pirc Musar in njen soprog Aleš Musar, igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar, župnik Zorko Bajc in fotograf Ubald Trnkoczy ter filmar Duško Milavec in glasbenik Drago Mislej Mef pred mikrofonom vsi skupaj.
Pred 75 leti je začel oddajati Radio Koper, takrat kot uradni radio jugoslovanske cone Trsta. Ustanovila ga je vojaška uprava cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Radio Koper je od svojih začetkov do danes prehodil dolgo pot. Odgovorni urednik Andrej Šavko se je z Anito Urbančič spomnil zanimivih dogodkov iz preteklosti, spregovorila pa sta tudi o pomenu radia danes in o prihodnosti Radia Koper. Spored, sobota 25.5.: Dopoldne oglašanja iz različnih primorskih krajev. Program povezuje Vesna Potočar Godnič. 10.35 Pogovor z Ervinom Hladnikom Milharčičem. Z njim se bosta pogovarjala Stefano Lusa (Radio Capodistria) in Barbara Kampos De Stefani (Radio Koper). 11.00 Oddaja Midva; srečanje srčnih osebnosti, vodi Nataša Benčič. Popoldne bo program potekal v Divači, naši gostje bodo županja Alenka Štrucl Dovgan, društvo Sopotniki, Aktiva kmečkih žena iz Senožeč, Pihalni orkester Divača, upokojeni železničar Josip Orbanič, in drugi. POvezujeta Mateja Grebenjak in Blaž Maljevac. 20.30 Koncert skupine Prizma, napovedovalka Anita Urbančič.
Tudi z Radia Koper ob dolgih zastojih na državnih cestah pokličemo v klicni center Prometno informacijskega centra. Tam imajo vpogled v razvejano mrežo cest, tako regionalnih, državnih kot avtocest. Dosegljivi so tudi preko aplikacije promet plus in spletne strani promet.si. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Barbaro Janežič, ki ste jo že slišali ali videli v oglašanjih iz prometnega centra.
Skupina Društvo mrtvih pesnikov na vrhuncu letošnje pomladi v svet pošilja svežo dozo optimizma in sporoča slovenski publiki, da ji goriva in navdiha še ni zmanjkalo. Nova skladba je vzklik neke generacije, ki se vse bolj zaveda svoje ujetosti in usodnosti trenutka, ki ga živi, ter se sprašuje: »Koliko sonca je tu za nas? Koliko pesmi za moj glas? Koliko solz prenese čas?« Vprašalnica koliko torej pojasnjuje neznanko X v naslovu, pa vendar »dmpjevci« svoje prevpraševanje zapredejo v nalezljivo privzdigujočo ritmiko in melodiko, ki skladbi podeljuje svetlejši značaj. Aktualno Pesem in pol je predstavil frontman in kitarist Alan Vitezič.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
V okviru novogoriškega Festivala vrtnic je na samostanskem vrtu na Kostanjevici med burbonkami potekal koncert dveh harf. Evelin in Valerij Greblo, ki prihajata iz Mengša, stare starše pa imata tudi v Brdih, sta tisti večer zbrane navdušila še bolj kot vonj vrtnic.
Dokumentarni film "Zadružni dom" podpisuje scenarist in režiser Amir Muratović. Zadružni domovi so ob nastanku služili srečevanju, povezovanju, skozi desetletja so marsikje spremenili svojo namembnost, a so še vedno prostori srečevanj za kulturne in športne dogodke. V njih so ponekod knjižnice, celo stanovanja. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948. Film potuje po slovenskih pokrajinah, predstavlja ljudi in dejavnosti v njih, predstavlja spomine na prostore, ki so še danes dnevna soba skupnosti kraja. Med temi domovi je tudi veliko primorskih . Film nam je tik pred televizijsko premiero ( 16.5 ob 21.10 na TV SLO1) predstavil režiser Amir Muratović. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Primorski glasbenik Aleksander Novak je svojo najnovejšo skladbo 'Najdi svojo Ameriko' posvetil hčerki Ilarii, kot simbol opore in vodnika pri iskanju njene življenjske poti. Skladba, ki je osebno-izpovedne narave, je nastala iz globokih čustvenih trenutkov in želje po prenašanju modrosti na naslednjo generacijo. Inspiracijo za pesem je Aleksander našel med sprehodom z otrokom po Ljubljani.
Helena Brec Loredan je nova direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper. Njen prvi delovni dan v novi službi je bil 24. aprila 2024 , res je na začetku nove delovne zgodbe. A pot do sem je tlakovala na področju gospodarstva in kulture, ki ji je bila vedno pri srcu. Od leta 2020 prostovoljno opravlja delo predsednice Zveze kulturnih organizacij Mestne občine Koper, kamor jo je pripeljala ljubezen do kulture, posebej zborovskega petja. Celo na Dunaju, kjer je nekaj let živela, je bila med ustanovitelji pevskega zbora. V pogovoru z Natašo Benčič je predstavila zavod, ki ga vodi, svoje želje in cilje.
Tekmovanja Spartan veljajo za najslavnejšo serijo tekov z ovirami, kjer je na preizkušnji tekmovalčeva moč in vzdržljivost, pa tudi sposobnost premagovanja zahtevnih ovir med hudimi napori. »Špartanci« iz različnih držav gostujejo na izbranih lokacijah po vsem svetu. Aljaž Maffi iz Gorenjega Polja v občini Kanal ob Soči je ambasador tekmovanja Spartan in se vedno zavzema za promocijo tega športa. Premagovanje ovir in terena ustvarjata to izjemno zahtevno tekaško vzdušje, pravi Aljaž. Tekmovanje, ki preizkuša fizične in psihične meje vsakega udeleženca, ne mine brez krize, ki jo je treba premagati. Kot z nasmehom doda Aljaž: »Takrat se malo pogovori sam s seboj«. Aljaž je od vedno zapisan športu. Ampak z leti je ugotovil, da je ravno Spartan pravi zanj. Ima vse, kar mu ustreza: fizični in mentalni preizkus, idealen je za tekače, dvigovalce uteži in ljubitelje fitnesa. Skupaj z Andrejem Gerbcem sta ustanovila Športno društvo Dekatlon, z namenom, da bi tudi ostale prebivalce in ljubitelje športa v občini Kanal ob Soči spodbudila k rekreaciji. Svojo špartansko pot je šele dobro začel. V športu je zagotovo veliko odrekanja, naporov in vztrajanja. Ampak ob vsem tem moraš najti način, da znaš tudi uživati, pove »špartanec« Aljaž Maffi.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Novogoriški glasbenik, kantavtor Matija Bolčina začenja zanimivo glasbeno doživetje. Pridobil je dovolilnico za uličnega umetnika v Poreču. Na začetku sezone se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak. Če se boste sprehajali po tem obalnem mestu, boste lahko slišali tudi njegovo glasbo….
Priljubljena primorska glasbenica Anika Horvat ne počiva. V pomladnem času nam je predstavila novo skladbo "Do tja", ki je postala tudi naša nova "pesem in pol". Pravi, da je to sporočilo ljubezni in vzpodbude za vse, ki se soočamo z življenjskimi izzivi in dvomi. Vsak dan lahko prinese novo priložnost za uspeh, če sledimo svojim sanjam in srcu, nam je še povedala Anika. Pa tudi, kje cvetijo tako lepe breskve, zakaj je hčerka vendarle pristala na snemanje in kaj pripravlja z Laro Baruca.
Manca Izmajlova je pevka, ki je nastopala na že vseh slovenskih odrih in številnih tujih. Študirala je v Londonu in Moskvi, kjer je spoznala svojega moža, prav tako glasbenika Benjamina Izmajlova in skupaj ustvarjata številne glasbene zgodbe. Že štiri leta z družino - dvema najstniškima hčerkama se je pred manj kot letom dni pridružila dojenčica - živijo v Celovcu v Avstriji. Dovolj blizu Slovenije in dovolj daleč za nove priložnosti. Konec lanskega leta je luč sveta zagledala njuna glasbena knjiga za otroke " Najlepše pesmice za vse čase", v kateri Manca v novih glasbenih priredbah zapoje 25 znanih melodij, knjiga pa ima bogate ilustracije, notne zapise in zgodbe o glasbi - vsako pesem tako otrok prebere in sliši. O glasbeni knjigi, življenju v tujini, poznem novem materinstvu... se pogovarjata z Natašo Benčič.
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
Na 42. tekmovanju Zveze slovenskih godb, ki je potekalo v soboto, 20. aprila, v Velenju, je Pihalni orkester Vrhpolje postal absolutni zmagovalec tekmovanja v 1. težavnostni stopnji. 70-članski sestav je navdušil mednarodno tekmovalno žirijo v sestavi Mitja Dragolič, Tomaž Habe, Gašper Salobir, David Rivas Dominguez in Taurisano Cosimo. Vrhopoljskim orkestrašem je dodelila kar 99,58 % vseh možnih točk.
Mlajše generacije se že dolgo spopadajo s prekarizacijo dela in fleksibilnostjo trga dela, ki prinašata negotovost, strah glede možnosti za preživljanje, nenazadnje za samostojno življenje. Novim razmeram so se mladi prilagoditi, tako da so prevrednotili uveljavljen odnos do dela. To zanje zdaj ni več absolutna vrednota, bolj cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Delodajalci pa se na nove zahteve večinoma odzivajo prepočasi. Ponekod, denimo v zdravstvu, gostinstvu tudi zato vse težje zapolnijo delovna mesta.
Nimam časa. Tako pogosto pravijo upokojenci. Mogoče tudi zato, ker želijo v času, ki ga ne zaznamujeta več služba in delo, narediti tisto, česar niso v delovni dobi. Zato si izberejo več dejavnosti, hobije in tudi srečevanja. Člani Društva upokojencev Semedela so si zadali še eno nalogo - napisali so knjigo spominov. Ko spomin se več ne stara je zbir zapisov, ki so nastali - kot pravi ena od avtoric - iz spoštovanja in ljubezni do svojih prednikov. Tjaša Škamperle se je srečala z nekaj avtorji spominov
Neveljaven email naslov