Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maja Gal Štromar je izjemno plodna avtorica in čeprav piše v različnih časovnih obodobjih, se rado zgodi, da različni teksti luč sveta zagledajo skoraj sočasno. Dva dramska teksta , o Ameliji Earhart in Coco Chanel zdaj živita svoje gledališko življenje, knjiga 7 kg do sreče - 2. del pa je sveža in vesela med nami. Nasmejala nas bo kot prva, ki je bila leta 2015 večkrat ponatisnjena. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Maja Gal Štromar je izjemno plodna avtorica in čeprav piše v različnih časovnih obodobjih, se rado zgodi, da različni teksti luč sveta zagledajo skoraj sočasno. Dva dramska teksta , o Ameliji Earhart in Coco Chanel zdaj živita svoje gledališko življenje, knjiga 7 kg do sreče - 2. del pa je sveža in vesela med nami. Nasmejala nas bo kot prva, ki je bila leta 2015 večkrat ponatisnjena. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič.
Včasih se zdi, da kar polnimo omare, posebej tista oblačila za posebne priložnosti oblečemo enkrat ali dvakrat potem jih pa prekladamo, prav za ta pa običajno tudi največ odštejemo. Potem je tu še moda ali zgrešen nakup. Tone oblačil in tone smeti. V svetu je trend kupovanja in uporabe rabljenih oblačil iz »second hand« trgovin že leta prisoten in še se povečuje, zdaj se tudi pri nas ljudje vse pogosteje odločijo za tovrstne nakupe. Veliko je lepih oblek, ki so bile oblečene le enkrat ali pa celo nikoli, vsakdanja oblačila so lepo ohranjena in čakajo drugo priložnost, večne vintage obleke ali posebni kosi vedno ujamejo pogled. Matej Gjurin, ki je bil pri nas eden prvih, ki je zagrizel v to in ima svoj »Gvant« še danes, je Urši Mravlje povedal kako se trend spreminja, kdo kupuje, zakaj in tudi, če je že prodal kakšno poročno obleko.
Letošnje leto mineva 80 let od požiga Branika in Komna ter okoliških vasi. Še živi domačini se 15. februarja leta 1944 spominjajo kot najstrašnejšega dneva v zgodovini vasi. Nemci so zaradi maščevanja v Braniku požgali 182 hiš in usmrtili 6 ljudi. Čez 500 domačinov so izgnali v nemška taborišča. Tatjana Zgonik je imela tri leta, ko so njihovo družino iz Rihemberka, kot se je imenoval Branik, strpali na živinski vagon in jih z ostalimi vaščani odpeljali v Neumarkt, v bližino Nürnberga. Tam so umrli trije člani njene ožje družine.
Na nekaterih šolah je slišati šolski radio. Ustvarjajo ga mladi. Zato smo jih vprašali: imajo radi radio? 13. februarja zaznamujemo svetovni dan radia, saj je bil na ta dan leta 1946 ustanovljen radio Združenih narodov. Po Unescovih ugotovitvah je radio še zmeraj eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev. V letu 2023 je programe Radia Slovenija spremljalo vsak dan v povprečju 25,2 % ali 440.000 različnih poslušalcev. Tako javni radijski programi ostajajo največja slovenska radijska mreža. Radio Koper je januarja poslušalo 39.000 različnih poslušalcev.
V rubriki Pesem in pol je tokrat zmagala pesem skupine LPS 'Počakaj me'. Vse o njej in okoli nje nam je povedal pevec Filip Vidušin.
Zgodba Blaža Vižintina je zelo podobna slehernemu, ki se je odločil za pot ustvarjalca vsebin. Vsem je skupno to, da potrebujejo veliko poguma; začeti kariero v okolju, ki je zelo nepredvidljivo in hkrati kaotično, namreč ni lahko. V podjetju Lego, ki je znan proizvajalec igrač in kock, so pred dvema letoma anketirali 3000 otrok iz ZDA, Združenega kraljestva in Kitajske. Mlade, stare od 8 do 12 let, so vprašali, kaj bodo počeli, ko bodo veliki. Skoraj tretjina otrok v raziskavi je izjavila, da želijo postati vplivneži, medtem ko jih je le 11 % reklo, da bi bili astronavti. Pred 30. leti je bil ta trend zagotovo drugačen. Res je, tega, da nam spletni vplivneži odpirajo vrata v svoje dnevne sobe, v svojo intimo in svet, smo se nekako privadili, da gre za poklic prihodnosti, pa še ne. Za vsako dejavnostjo se skriva trdo delo. Trg vplivnežev in vplivnic je zelo krut in ne delajo vsi vsega narobe, pravi znan ustvarjalec vsebin in TikToker Blaž Vižintin: »V svojem poklicu sem se našel, to rad delam in nikoli nisem nespoštljiv do nekoga, ki opravlja drugačno delo. Tako pričakujem tudi do ostalih, da o našem delu nimajo predsodkov.« Katere so dobre plati tega poklica, kako vplivnež uravnoteži osebno in javno življenje, ter ali si dovoli, da kdaj izgine, da ga enostavno ni več.
Piranska občina je od Mestne knjižnice Piran pred kratkim znova prevzela v upravljanje Kosmačevo hišo v Portorožu. V njej je med letoma 1956 in 1980 ustvarjal in živel eden najpomembnejših slovenskih pisateljev 20. stoletja, Ciril Kosmač. Piranska občina je hišo z okolico, ki je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik, letos uvrstila v načrt razpolaganja z nepremičninami. In odprla možnost njene prodaje. Temu odločno nasprotujejo nekateri piranski svetniki, razprava o usodi Kosmačeve hiše pa se širi tudi v javnosti. Na občini odgovarjajo, da so še vse možnosti odprte.
Prve tiskane knjige, ki jih hranijo knjižnice in zasebne zbirke v Novi Gorici, so zdaj popisane v knjigi Inkunabule v Novi Gorici. Gre za delo štirih italijanskih strokovnjakov, ki se v okviru posebnega projekta, ukvarjajo s popisi srednjeveških rokopisov in prvotiskov. S pomočjo tega popisa so pri pregledu celotnega fonda v Škrabčevi knjižnici Frančiškanskega samostana Kostanjevica našli še dva prvotiska, na Kostanjevico pa se je lani vrnila tudi 80 let pogrešana inkunabula.
Tržaška Slovenka, pevka Martina Žerjal, je premagala konkurenco na Festivalu tržaške popevke v gledališču Rossetti v Trstu. Z otožno pesmijo o tržaških norcih je prepričala in odnesla zmagovalni kipec. Pesem na ironičen način govori o nekdanji norišnici v Trstu in ljudeh »norcih«, ki so s svojimi posebnostmi vzbujali pozornost. Njena posebnost na festivalu je bila, da je edina od izvajalcev sama stala na odru in dala vse od sebe. Povedala nam je tudi, kdo ji je všeč na slovenski glasbeni sceni, za koga bo navijala na Sanremu ter da si vse bolj želi peti v maternem jeziku in nastopati v Sloveniji. Kaj jo še mika, je zaupala Urši Mravlje.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC izšla izredno zanimiva knjiga Cerkev Svetega Jožefa v Soči. Avtorico Andrejo Rakovec je še posebej pritegnilo to, da sta v cerkvi slikala dva mojstra, oba v času vojne morije. Češkemu slikarju Josefu Váchalu je cerkev v času velike vojne ponudila zatočišče, ki ga je obvarovalo pred strelskimi jarki na soški fronti. Njegove poslikave v cerkvi, o katerih beremo v po vojni objavljenem umetnikovem dnevniku, so se kasneje umaknile Kraljevim. Tone Kralj, veliko ime slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti, je v Soči začel delati leta 1942. Od začetka dvajsetih pa vse do sedemdesetih let 20. stoletja je opremil več kot štirideset cerkva. Na zemljevidu Primorske, ki je z Rapalsko pogodbo pripadla Italiji, niz cerkva s Kraljevo opremo riše slovensko jezikovno mejo. Kralj je v kompozicije vključeval svetnike slovanskega porekla, številni prizori izrecno opozarjajo na preganjanje slovenstva, najti pa je tudi karikirane portrete fašističnih in nacističnih voditeljev. Kraljeve poslikave nimajo primerjave v mednarodnem merilu in vzbujajo občudovanje zaradi visoke umetniške vrednosti, edinstvene angažiranosti in uporniškega poguma. Prisluhnite pogovoru z avtorico žepnice Andrejo Rakovec, ki jo je obiskala Urša Mravlje, izvedeli boste tudi, zakaj se je slikar Tone Kralj iz Dekanov preselil v Sočo.
Tokratno Pesem in pol, skladbo 'Otroci sonca' je predstavila frontpunca zasedbe Masharik, Maša Bogataj, ki se skupaj z ostalimi člani in gosti že pripravlja na težko pričakovani koncert v Kinu Šiška, kjer bodo 15. maja predstavili prvenec.
Društvo prijateljev mladine Koper letos obeležuje 70 let delovanja. Že od začetkov so v razvejani ponudbi dejavnosti za otroke in mladostnike vselej poskrbeli za kreativno preživljanje prostega časa, druženje, pridobivanja novih znanj, letovanja, predvsem pa so zaobjeli čim širšo populacijo otrok in mladostnikov in bili pozorni na njihov glas in potrebe. "Družba, ki ne skrbi za otroke, si žaga vejo", je dejala ena izmed nekdanjih številnih prostovoljk in prostovoljcev društva. Ti so še danes vpeti v dejavnosti na različnih področjih. V zadnjih letih se v koprskem društvu sicer soočajo s prostorsko stisko, saj bi glede na potrebe v lokalnem okolju potrebovali ustreznejše prostore.
Dr. Livio Jakomin je že dolgo upokojen, a še vedno zelo ustvarjalen. Nekdanji mornariški častnik, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, diplomat in zadnji konzul nekdanje Jugoslavije v Trstu, eden od ustanoviteljev in pobudnikov za rojstvo Univerze na Primorskem, je tudi vinski vitez, mož, oče in nono. A tudi ploden avtor, ki z nami v prozi in verzih rad deli svojo ljubezen do Istre, njenih ljudi in plodov. Pot v neznano je njegova zadnja knjiga. To je zgodba njegove mladosti, ki se začne z odhodom na Vojaško pomorsko akademijo v Divulje blizu Trogirja in Splita. V njej opisuje čas šolanja, odnose med ljudmi, prijateljstvo, tudi zavist. Popelje nas na morje, v svet, zapiše zgodbo o svoji ljubezni in o tem, zakaj je zapustil mornarico. Zajel je sapo in šel na pot v neznano. Ta drugi del njegove poti je javnosti že dolgo znan, skozi knjigo in radijski klepet pa bomo spoznali tisti del, ki nam je bil doslej neznan, a je Livia Jakomina oblikoval v človeka, ki zna pokončno in človeško občutljivo krmariti v mirnem in nemirnem morju življenja. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Skupina Čedahuči je konec minulega leta obeležila desetletnico delovanja na slovenski glasbeni sceni. Svoje glasbeno popotovanje so obeležili na svojem največjem koncertu do sedaj, v Kinu Šiška, kjer so se dobri dve uri sprehajali skozi svoj bogat repertoar štirih albumov in predstavili tudi nove skladbe. Med slednjimi smo zasledili tudi skladbo Medved (Ne grem nazaj), ki je postala Pesem in pol.
Smo na koncu januarja. Ta mesec že vrsto let prinese razglasitev svetlih točk na področju glasbenih stvaritev istrskih glasbenikov, ki jo pripravijo na portalu Muzikobala. Ekipa je letos naziv 'naj izvajalka' nadela Masayah, 'naj plošča' je po mnenju uredništva »Baffled Driver« zasedbe Paranoise. 'Naj singl' je postala pesem »Obrni se« zasedbe Gedore z Žigom Rustjo. Za 'naj videospot' so izbrali »Piran« skupine Piran Express, 'najperspektivnejša mlada skupina' je Liquid Gasoline, naziv 'naj koncert' si po mnenju uredništva Muzikobale zasluži »Največji poslovilni koncert skupine Zmelkoow«, ki se je zgodil septembra v Avditoriju Portorož. V letu 2023 pa sta se zgodili tudi dve 'naj presenečenji': v Portorožu so odprli Rock’n’roll Cirkus ter koncert DM’s Re:Union, ki se je zgodil v našem studiu Hendrix. Podrobnosti o izboru pa v prispevku Anite Urbančič, ki je obisk povabila člana uredništva Matjaža Derina.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije organizira danes opazovanje ptic v naseljih. Vrabec, siva vrana, velika sinica, plavček, kos in taščica so še vedno stalnica na naših krmilnicah v zimskih dneh. Če bo njihovo ubrane petje obogatil še kak nov osebek med ptiči, bomo izvedeli v nedeljo, ko bo akcija opazovanja ptic zaključena.
V zatočišču "Mačja preja" prebiva 80, kastriranih in steriliziranih mačk, ki čakajo na svoje posvojitelje. Prostovoljke jih oddajajo le za notranje bivanje. Njihov čas in prihranki pa niso dovolj za vse veterinarske oskrbe, mačjo hrano in ostalo kar te ljubljenke vsakodnevno potrebujejo. Kakršnakoli pomoč je vedno dobrodošla. Tudi posvojitev mačka.
Mladinski center Nova Gorica letos obeležuje 20-letnico delovanja. Osrednji dogodek se bo zgodil junija, čez celo leto pa pripravljajo različne dogodke. Direktorica Mladinskega centra Nova Gorica, mag. Jana Kruh, je izpostavila novosti, ki so jih letos uvedli v program. »Ob 20-letnici smo se odločili za spremembe že obstoječih programov in nekaj novih. Knjižnica pod krošnjami bo letos potekala 20 dni. Spreminjali bomo programe na področju preventive, programa V znanju in povezovanju je moč ter Pot starševstva. V sodelovanju z dijakinjo umetniške smeri novogoriške gimnazije bomo izdali družabno igro. Prav tako bo izšla tudi dvojezična (v slovenščini in albanščini) družabna igra, namenjena priseljencem, z namenom, da jim približamo slovenski jezik.« Osrednji dogodek ob praznovanju 20. obletnice bo junija, ko bodo mladi z Goriškega na odru pokazali svoj talent.
Mitja Sajovic je po izobrazbi strojni inženir. Zaposlen je kot certificirani varilec za letalsko industrijo in v svojem delu neizmerno uživa. Zaposlen je v domačem podjetju, ki ga vodita z očetom Bojanom. Svoj prosti čas Mitja poimenuje z eno besedo - glasba. Vse se je začelo z bobni. V glasbeni šoli je ob pomoči učitelja Sergeja Randželovića Randža pridobil trdne temelje glasbene izobrazbe in nadvse vzljubil ta inštrument. Kasneje se je sam naučil igrati še na kitaro. Prijatelji so ga povabili v klapo in Mitja se je tudi petja lotil »študiozno«. Učne ure petja je obiskoval pri različnih profesorjih, nazadnje pri Andreju Makorju. Mitja je bil zadnjih pet let zelo dejaven v vlogi predsednika Komornega zbora Ipavska, ki je med najboljšimi pevskimi sestavi v državi. Najdemo pa ga tudi med organizatorji ajdovskega festivala »Ale u Pale«. Za slednjega smo 's prve roke' dobili namig, da bo festival letos postal mednarodni!
Fizioterapija za živali je po svetu že ustaljena praksa na veterinarskih klinikah. Pri nas si še niso edini ali naj konvencionalnim metodam dodajo še kako alternativno možnost zdravljenja. V Fizovet centru, ki ga vodi veterinarka in fizioterapevtka Marjuta Žepič Tušar, so navdušeni nad svojimi rezultati dela, ki jih po terapijah, dosežejo na psih in mačkah.
Življenje med Beneško Slovenijo in Kambreško-Livškim hribovjem je bilo vselej zelo prepleteno. Tega se zavedajo predvsem starejši domačini, ki skušajo ostalim, vsaj skozi pripovedi, vcepiti, da je to območje del enega srca. Jožica Strgar je duša teh krajev. Njena skrb, da ne bi pozabili na preteklo življenje, je občudovanja vredna. V spomeniško zaščiteni Lukčevi hiši na Kambreškem že vrsto let ureja in skrbi za zgodovinsko in etnološko dediščino teh krajev. Letos bo minilo 25 let, odkar je bila kuhinja s črnim ognjiščem razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Kako se ozira na prehojeno pot in ali jo skrbi dejstvo, da hribovsko življenje počasi izginja, je razkrila v pogovoru z Boštjanom Simčičem. Izvedeli boste tudi, kako so se v zbirki znašle spodnjice Franca Jožefa in zakaj vsak obiskovalec s seboj odnese vrečko pepela.
Neveljaven email naslov