Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
1499 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
Naša gostja je zdaj upokojena, dolgoletna novinarka TV Koper, Branka Preden, ki občasno še vedno stopi pred in za kamero, saj za TV Slovenija prvi program pripravlja oddajo »Slovenski magazin«, čas pa ima tudi za to, da je dejavna članica piranskega Društva prijateljev zakladov Svetega Jurija, do jo kot damo Roso Klementino lahko vidimo povsod tam, kjer se dogaja kaj lepega in kamor to društvo v starodobnih oblačilih prihaja med nas…., tukaj danes je zaradi vsega naštetega, saj je neusahljiv vir človeške energije, kar je…zagotovo nalezljivo, ampak predvsem zato, ker je že kot upokojenka zagovarjala magistrsko delo na Univerzi na Primorskem, na oddelku Italijanistike. Svojo nalogo je napisal v italijanskem jeziku in nosi naslov »Diego de Castro-poliedrico studioso Piranese - Diego de Castro, vsestranski piranski učenjak«.O tem in radostih življenja se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Koprska skupina Calegaria, ki v svoji glasbi ohranja istrske napeve, bo v portoroškem Avditoriju predstavila svoj novi album. Lean Klemenc, delovni kolega in vodja skupine, bo osvetlil načrte skupine, ki je z odhodom pevca Stojana Stankoviča - Stoleta ostala brez zvočnega vtisa, značilnega za istrski prostor in njegovo atmosfero.
Cerkniško jezero je v tem času največje drsališče v Sloveniji. Domačini upajo, da bodo temperature še dolgo pod ničlo in da bo drsanje mogoče še do konca februarja. Reportažo je pripravila Barbara Čepirlo.
Novogoričan Tomaž Klemenc, ki se z gorskim kolesarstvom ukvarja v prostem času, je oblikoval knjigo z naslovom »S kolesom okoli Gorice«. Gre za priročnik za gorske kolesarje, v katerem je opisal osem tur, od Trnovega do Doberdobskega krasa. V podporo knjigi je izdelal tudi spletno stran, kjer si je mogoče ogledati fotografije opisanih poti in tudi sneti sledi. Več pa je Tomaž Klemenc povedal v pogovoru s Karin Zorn.
O Kombinatkah je bil posnet dokumentarni film in prvič javnosti predstavljen 12.januarja v Kinoteki v Lj. Tistih Kombinatkah, ki so danes že prepoznavna »blagovna znamka«, simbol upora.. prav na dan upora 27. aprila 2008 se namreč je zbrala skupina 21-ih deklet na ustanovni skupščini pevskega zbora Kombinat v ljubljanskem Rogu. Takoj so si bile edine, da bodo pele pesmi upora in se zavzemale za štiri vrednote: solidarnost, tovarištvo, pogum in pokončnost, prav tega se v filmu začetkov zbora spominja članica Maksimiljana Ipavec, ki je danes kot predstavnica Kombinatk z nami v studiu, O uporu in vlogi Kombinatk, temeljih njihovega delovanja, so v studiu Radia Koper o filmu, ki so ga tri leta ustvarjale 3 avtorice avtorice Zvonka T. Simčič, Valeria Wolf Gang in in Urša Bonelli Potokar, spregovorili prvi dve navedeni in ena od Kombinatk, Maksimilijana Ipavec. V studio jih je povabila Nataša Benčič.
Tudi v Bržaniji ima zadružništvo pomembno tradicijo.Iz arhiva Vojka Kocijančiča je razvidno, da je bila med prvimi zadrugami v Bržaniji Gospodarska zadruga za okrožje dolinske županije. Ustanovljena 16.6.1888. Že prej, leta 1884, je bila v Dolini ustanovljena Okrajna kmetijska zadruga, v Ospu pa 15.9.1900 Osapsko posojilno in konzumno društvo, zadruga z neomejenim poroštvom. Po drugi svetovni vojni je, meseca junija leta 1944. ustanovljena prva zadruga v Gabrovici, dobila ime " Zadruga za skupno obdelavo zemlje" . O tem pričajo tudi zadružne izkaznice, ki so datirane na ta dan. Registrirana pa je bila šele leta 1946, ko je bila vzpostavljena državna oblast. Po pripovedovanju domačinov naj bi bila to prva zadruga v novi Jugoslaviji, zato ji je Tito poklonil kamion.Danes je zadružništvo zelo pomembno v celotni Evropi in seveda tudi v Sloveniji. Pred kratkim je bila na pobudo krajevne skupnosti Črni Kal ustanovljena Podeželska kmetijsko turistična zadruga Bržanija, registrirana tudi kot socialno podjetje. Več o tem predsednik KS Črni kal Janko Sever.
Expo v Milanu je zaprl vata in ta izjemna svetovna razstava je dosegla in morda celo presegla pričakovanja, saj jo je od 1.maja 2015 do 31.oktobra 2015, v šestih mesecih torej, obiskalo kar 20 milijonov ljudi. Med 147 državami, ki so se v Milanu predstavile , od tega 55 s samostojnimi paviljoni, je bila tudi Slovenija. Diplomski in podiplomski študentje Turistice so zagotovo drugačno, bolj radovedno in strokovno občinstvo in v času svojega obiska Expa so konec oktobra lani izpeljali več raziskav nacionalnih pavilijonov. Na Fakulteti za turistične študije Turistice, ki sodi pod Univerzo na Primorskem bo potekalo zanimivo omizje, na katerem bo moč slišati predstavitve študentskih raziskav, a tudi mnenja uglednih gostov. Pod naslovom »Expo po Expu-komuniciranje gospodarske in kulturne identiteta držav- neizkoriščene priložnosti za Slovenijo? » bo omizje vodil predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino, dr. Aleš Gačnik, ki je bil z nami na telfonski zvezi. Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
Slavko Ivančič, tisti Slavko, ki se je znova rodil. Potem, ko ga je v krožišču v Luciji še v poletnih mesecih zbil mimovozeči avto in smo držali pesti, da bi se zbudil iz umetne kome , da bi se dobro zbudil, preživel in spet pel….jin e Slavko, spet enkrat zmagal. Z veliko truda, pomoči svojih domačih in stroke, z neverjetno energijo preživetja, ki mu je lastna…in je zdaj tu in če ga kaj poznam, pogosto sedi ob klavirju, in v mislih snuje koncert. Na prvo soboto mladega leta 2016 ga je poklicala Nataša Benčič in to je njegov prvi pogovor za elektornski medij po njegovi nesreči.
Ljudje smo radovedna bitja, še najbolj pravzaprav glede nas samih. To je verjetno razumljivo. Radi preberemo horoskop, četudi trdimo, da nas ne zanima, radi bi pogledali v stekleno kroglo in ugotovili kaj nas čaka, čeprav nas je tega obenem tudi strah, radi pokličemo kakšno gospo, ki nam pogleda v karte ali gremo k njej na obisk. Zlatka Muller prihaja iz Slovenjskih konjic,. Že več kot 35 let ljudem gleda v karte, to počne korektno, z velikim občutkom do sočloveka in z intuicijo, kakršno pri ljudeh redko srečaš. Za začetek mladega leta se mi je zdela prava sogovornica, v goste sme jo Povabila Nataša Benčič.
Angela Lampé, Osebnost Primorske meseca decembra 2015, je najtrdnejši člen pobude za izgradnjo centra za ljudi s posebnimi potrebami na Debelem rtiču. Bila je prva, ki je v imenu staršev, kasneje združenih v Sklad Silva, pred 15-imi leti glasno opozorila na to, da imajo otroci z najtežjimi oblikami prizadetosti v duševnem in telesnem razvoju pravico ostati v bližini doma in da si starši želijo le dostojno živeti ob svojih otrocih. Ti so danes odrasli, zato je vsak kilometer poti do zavodov po vsej Sloveniji težaško delo. Le Slovenska Istra še nima take ustanove, ki bi nudila vso potrebno strokovno pomoč in podporo. Po več kot desetletju prizadevanj, obljub, usklajevanj in iskanja finančnih možnosti, je v začetku decembra Angela Lampe končno dočakala položitev temeljnega kamna za center, ki ji bo danes 27-letnega sina Tadeja vrnil v domače okolje. Z Angelo Lampe se pogovarja Nataša Benčič.
Za potapljača in snemalca morskih in jamskih globin Cirila Mlinarja Cica je bilo lansko leto izjemno-spomladi je izšla njegova knjiga Podvodje, zbirka Cicevih potapljaških prigod od prvega potopa s sposojeno masko do snemanja breje človeške ribice,proti koncu leta pa je na Švedskem prejel prvo nagrado za kratkometražni film Vodni krog. Kritiki pričakujejo še več podobnih priznanj , ker je film že sprejet na druge podobne filmske festivale.Vodni krog je zgodba, ki velja predvsem za kras, poučna pa je za vse. Namreč, čista resnica je, da vse kar z umazano vodo spustimo v kraška tla, se nam vrne skozi pipo.Ciril Mlinar bo dopoldnaski gost Radia Koper.
Rastlina je sveta od korenin do cveta - tak je naslov knjige v kateri avtorica Vlasta Mlakar, etnologinja in kulturna antropologinja, predstavlja tradicionalna znanja in verovanja o rastlinskem svetu ter vsestransko uporabnost tega znanja v kulturi in načinu življenja Slovencev. Pri tem prek najrazličnejših in najpogostejših načinov uporabe rastlin, predstavlja izredno bogato dediščino znanja naših prednikov, njihovo modrost in prebrisanost, pogled na svet in naravne pojave. Več o tem je avtorica sama povedala Ljubi Sušanj.
Zasedba Same babe je bila lanskega novembra že drugič povabljena v znamenito oddajo Izštekani na Valu 202, minulo poletje smo skupino v živo gostili tudi na valovih naše radijske postaje. Petnajstega januarja se bodo fantje intimno razgalili ter predstavili zgodbo benda in njegovih ustanovnih članov. Tokrat še zadnjič v originalni zasedbi. Paradoksalno se skozi lastno zgodovino ne bodo sprehodili s pomočjo preverjenih »hitov« temveč predvsem s pomočjo novih skladb. Glede na koncept programa seveda tudi lokacija ni bila izbrana naključno: nastopili bodo v okrogli dvorani, to je v Štihovi dvorani Cankarjevega doma.
Amaterska gledališča postajajo pravo razvedrilo za gledalca, ki v kaotičnem življenju išče kanček sprostitve ter veliko smega in veselja. Ob iztekajočem se letu smo pred mikrofon povabili Borisa Picigo, dolgoletnega animatorja dekanskega ljudskega odra, ki se je skozi čas potrdil tudi kot dober tekstopisec. Letos je z novo predstavo Štorije od Zmagota in Vitorije spet zadel v polno, kajti premiera in ponovitve predstave so bile vsakokrat odigrane pred nabito polnimi dvoranami.
Tržaška obala, med Barkovljami in Devinom, je bila še pred pol stoletja dom za slovenske ribiče, ki so v svoje mreže znali uloviti dovoljšnjo količino plavih rib, da je od ribištva lahko živela prav vsaka vas ob morju. A od tedanjih številnih domačih ribičev in bark v Sesljanskem zalivu je danes tu le eden - 32-letni Aleš Grilanc iz Repna. Pred pol drugim letom se je odločil, da bo imel pisarno z 12-urnim delavnikom kar sredi morja na svoji Federici - barki, ki jo je kupil od izkušenega istrskega ribiča Ciana. Aleš je z ribarjenjem uresničil svoje otroške sanje. Vedno je do morja gojil posebno ljubezen, ta pa je prerasla v poklic, ki mladeniča razveseljuje in bogati. Z mikrofonom je slovenskega ribiča v Sesljanskem zalivu ulovila Barbara Čepirlo.
Praznični prednovoletni dopoldan so sklenili Kraški ovčarji - glasbena_skupina, ki je nastala leta 1994. Ovčarji so sprva igrali trdi rock nato so se posvetili igranju zabavne glasbe iz bivše Jugoslavije, saj je »balkan mrzlica« v drugi polovici devetdesetih let zajela tudi Italijo. Na prehodu med prvim in drugim obdobjem delovanja je skupina dosegla vidne rezultate na glasbenih tekmovanjih po Italiji in v tujini; omembe vredna je uvrstitev v izbor 12 najobetavnejših italijanskih skupin na najpomembnejšem tovrstnem tekmovanju, Arezzo Wave leta 1999. Do danes so Ovčarji nastopili na skoraj 300 koncertih po Italiji, Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, leta 2005 pa so se podali na mesečno turnejo po Južni Ameriki. Člani skupine so doma iz okolice Trsta, sedež pa imajo v Nabrežini. Skupina je dobila ime po kraškem ovčarju, avtohtoni slovenski pasmi psov.
V letu 2015 je bil Tomo Križnar deležen tudi uradnih priznanj in časti. V Bruslju je prejel nagrado » državljan Evrope«, v Berlinu pa mu je nemška Fundacija Ethecon podelila prestižno mednarodno priznanje » Blue Planet ». V obrazložitvi je žirija zapisala: "Neustrašen, neutruden borec, ki ljudem vrača dostojanstvo in upanje v boljšo prihodnost .V svetu, kjer je edini kriterij za odločitve dobiček, slovenski borec za človekove pravice Tomo Križnar izrazito prispeva k ohranjanju in reševanju modrega planeta«. Pred odhodom na novo misijo se je z njim in njegovo ženo Bojano pogovarjala Maja Kirar.
Baletno društvo Sežana je lani proslavilo 20 let delovanja. Kot se za takšno društvo in priložnost spodobi, so pripravili veliko predstavo. Na oder sežanskega kulturnega doma so postavili Hrestača v koreografiji in režiji Marjetke Kosovac, ki je zaslužna ne le za dvajset let uspešnega dela, marveč tudi za to, da se je na odru znašlo kar 120 nastopajočih. Več v reportaži Neve Zajc.
Kultna diskoteka Ambasada Gavioli v Izoli je 18. decembra svoja vrata odprla že v zgodnjih popoldanskih urah – kar je seveda prava redkost, če ne kar enkratno doživetje. Praznovala je namreč 20. obletnico delovanja. Pred večerno in nočno zabavo z DJ Umekom in drugimi nastopajočimi smo na dnevu odprtih vrat videli razstavo plakatov in letakov, ki so 20 let vabili v tempelj elektronske glasbe ter si pogledali dokumentarni film Katedrala luksuznih barv. Ambasado je obiskal tudi italijanski arhitekt Gianni Gavioli, po katerem je diskoteka dobila ime. Tam je bila Kaja Šašek.
Filo rosso ali rdeča nit je naslov mendnarodnega natečaja sodobnega nakita ki se dogaja bienalno pod kuratorstvom Isabelle Bembo v sodelovanju s Simonetto Cigliotti in Sandro Kocjančič iz Galerije Drat iz Izole. Ta petek se bo dogodek v Miljah na italijanski strani in kasneje v Izoli, zgodil že 4.zapored. Imeli pa bomo priložnost videti umetniška dela več kot 80-ih umetnikov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstrije, Makedonije , Zda in Izraela, ki sodelujejo s svojimi kreacijami nakita in so bili izbrani pred natečajem. Dogodek sta, tudi to je zdaj že lepa tradicija, podprli občini Milje in Izola, naša gostja pa je Sandra Kocjančič iz Galerije Drat Izola. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov