Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisalo se je leto 1973, ko je tedaj še 12-letni Brane začel zapisovati vremenski dnevnik z opazovanji. Štirikrat na dan je vpisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla. 15 let kasneje je v vlogi napovedovalca vremena prvič stopil pred kamere in v dobrih dveh minutah s pomočjo grafike oblačka ali sončka pogovorljivo skrčil skupek podatkov, prognoz in analiz povezanih z aktualnim stanjem v atmosferi. To počne, sicer bolj poredkoma še dandanes, zato pa toliko bolj v radijski različici, ko ga mestoma lahko slišimo tudi na naših valovih vsak delovnik kmalu po osmi.
Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, smo na pogovor povabili priznanega meteorologa tržaških korenin, njegov oče se je rodil na Opčinah in odraščal v Trstu, Braneta Gregorčiča. Na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje ga je obiskal kolega Iztok Novak Easy.
1507 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pisalo se je leto 1973, ko je tedaj še 12-letni Brane začel zapisovati vremenski dnevnik z opazovanji. Štirikrat na dan je vpisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla. 15 let kasneje je v vlogi napovedovalca vremena prvič stopil pred kamere in v dobrih dveh minutah s pomočjo grafike oblačka ali sončka pogovorljivo skrčil skupek podatkov, prognoz in analiz povezanih z aktualnim stanjem v atmosferi. To počne, sicer bolj poredkoma še dandanes, zato pa toliko bolj v radijski različici, ko ga mestoma lahko slišimo tudi na naših valovih vsak delovnik kmalu po osmi.
Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, smo na pogovor povabili priznanega meteorologa tržaških korenin, njegov oče se je rodil na Opčinah in odraščal v Trstu, Braneta Gregorčiča. Na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje ga je obiskal kolega Iztok Novak Easy.
Ob krčenju gospodarstva zaradi pandemije so se v zadnjem letu zaostrile razmere na trgu dela. V Evropski uniji so med najbolj prizadetimi skupinami mladi, ki so bili že pred pandemijo najbolj izpostavljeni prekarnim oblikam dela in z njimi povezanimi kršitvami delavskih pravic. Tudi v Sloveniji se je med prijavljenimi brezposelnimi lani najbolj povečalo prav število mladih. Kljub temu je vlada vprašanje pomoči za to skupino delavk in delavcev tako rekoč prezrla, poudarjajo v sindikatu Mladi Plus. Ob tem je zaskrbljujoče, še izpostavljajo, da so mladi pripravljeni sprejeti tudi kršitve delavskih pravic zgolj zato, da bi sploh dobili priložnost za delo. Več o trenutnem slabem položaju mladih na trgu dela je Lei Širok povedala Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi Plus.
4. maj nam danes prinaša rubriko, ki jo za naš radio pripravlja dr. Jožica Škofic, zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter na Univerzi na Primorskem. Rubriko »Imenovanje mesecev po slovensko« je tudi tokrat oblikovala Smilja Baranja.
Andraž Hribar je zmagal v rubriki Pesem in pol s pesmijo Barčica. Poklicala ga je Mojca Klarič.
Številni dogodki po vsem svetu, s katerimi smo tudi letos obeležili Dan Zemlje, 22. april, nas opozarjajo, da moramo na našem planetu ustaviti onesnaževanje in obenem pošteno spremeniti naše potrošniške navade. Veliko breme za okolje so odvržena oblačila. Na svetu vsako letu ustvarimo 150 milijard kosov oblačil in z njimi 93 milijonov ton odpadkov. In v našem delu sveta, ki živi v izobilju, se med odpadki znajdejo še povsem nova oblačila. Ja, prav takšna, ki jih nismo niti enkrat oblekli. Eden od razlogov so lahko tudi neposrečeni spletni nakupi, v prvi vrsti pa je na delu industrija hitre mode. V nevladni organizaciji Ekologi brez meja so zato razmišljali, kako naj nas spodbudijo k večji rabi rabljenih oblačil. Prišli so na zamisel o prvem slovenskem Dnevu v rabljenih oblačilih. Kot datum so izbrali 23. april. Ta dan je torej priložnost, da pobrskamo po omarah, si oblečemo kos oblačila, ki tam čaka morda že mesece ali celo leta in tudi sami sodelujemo v akciji ozaveščanja. Več pa je Katja Sreš, predstavnica Ekologov brez meja, povedala Lei Širok.
Daniela Paliaga Jankovič, Pirančanka, upokojena ravnateljica italijanske Gimnazije v Piranu, je napisala zelo poseben dvojezični vodnik po Piranu, sama ga imenuje Turistično-kulturni notes: Pirano in tasca- Piran v žepu. To je avtoričina tretja publikacija, ki jo namenja svoji skupnosti, svojemu ljubemu mestu. Le malokdo zna brati kamne, v njih izklesane misli in spomine tako spoštljivo kot ona. Na svojih poteh odkrivanja Pirana je našla zanimivosti, ki so, če b i jih primerjali s hrano - kot omaka ali začimbe. Mestu dadjejo edinstven okus. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič
Svetovni dan mladih prostovoljcev je kampanija, ki od leta 1988 vsako leto postavi v ospredje mlade, ki nesebično vlagajo svoj čas in energijo za dejavnosti, ki bogatijo in izboljšujejo našo družbo. Tudi mi smo jih na ta dan- 15.aprila 2021, našli nekaj, ki na različne načine pomagajo ljudem v svojem okolju. Nataša Benčič je obiskala made prostovoljke na Srednji šoli v Izoli, kjer sta naši sogovornici dijakinji 4. letnika, JULIJA MOŽINA iz Ilirske Bistrice, ki obiskuje smer gastronomija in turizem in MAŠA PIVKA, ki obiskuje smer predšolske vzgoje, obe pa sta pod mentorstvom profesorice Franke Vilhar že dolgo prostovoljki.
Naša gostja je 36-letna novogoriška pisateljica Anja Mugerli, ki je pred kratkim izdala novo knjigo kratkih zgodb z naslovom Čebelja družina. Z jezikovno virtuoznostjo avtorica v sedmih zgodbah obuja stare običaje, značilne za slovensko kulturo, ki pa so v njeni knjigi postavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anjo Mugerli je na klepet povabila Tatjana Gregorič.
V zadnjem času, ko svet, kar se potovanj tiče, ni več tako majhen, je dragocena vsaka priložnost za obisk bolj oddaljenih dežel. Izkoristil jo je tudi Sandi Škvarč, ki je ekipo Dobovca, slovenske državne prvake v dvoranskem nogometu, spremljal na gostovanju v kazahstanskem Almatyju, kjer so priigrali nastop na zaključnem turnirju lige prvakov. Ob športnih je iskal tudi druge zgodbe o tej državi in osrednjo našel v restavraciji z imenom Trieste, ki jo je pred leti v Almatyju odprl gostinec iz Rogaške slatine.
Pomlad je v polnem razcvetu. V aprilskem prispevku o poimenovanju mesecev po slovensko poglejmo, kakšna je zgodovina poimenovanja meseca april pri Slovencih. Slovenska imena mesecev so motivirana predvsem z značilnostmi spreminjajočega se naravnega okolja, pogosto tudi s prazniki in podobno. Slovensko poimenovanje za april je tema prispevka, ki ga je pripravila prof. dr. Jožica Škofic, z Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter z Univerze na Primorskem. Oddajo ureja Smilja Baranja.
Benetke, eno od turistično najbolj obleganih mest na svetu, so v letu pandemije izgubile kar 90 odstotkov prihodkov. Na kolenih so hotelirji, restavracije, trgovci, gondoljerji, pristaniški delavci in letališča. Zgodovinska mesta, kot so Firence, Rim in Benetke, od države pričakujejo posebno pomoč za izhod iz krize. V mestu na morju pa si želijo tudi več avtonomije pri upravljanju turizma. Benetke je obiskala naša dopisnica Špela Lenardič, ki je z nami delila svoje ugotovitve in spoznanja. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
Zastava 101 oz. stoenka je še en jugoslovanski avtomobil, o katerem kroži nešteto zgodb in anekdot, čeprav so te gotovo manj zabavne in popularne kot pri znamenitem Yugu. Stoenka je leta 1971 ob prihodu na trg, vsaj kar se tiče zasnove, veljala za zelo moderen avtomobil. Nikoli ni bila zelo draga, stala je pač toliko, da si jo je lahko privoščil povprečen delavec. Prav letos stoenka praznuje 50 let. To so zabeležili tudi člani Zastava kluba Slovenije. Predsednik kluba Damir Horvat pravi, da imajo avtomobili iz Kragujevca svoje simpatizerje v vsakem večjem kraju tudi na Primorskem, kamor se rad pripelje s svojo Zastavo 101 Mediteran.
Skladba Dobro jutro, dobri ljudje, ki jo prepevata Karmen in September, je postala Pesem in pol tega tedna. Duo in pesem je predstavila Karmen Zinrajh.
Dopoldne smo gostili Simona Vadnjala, pevca skupine CoverLover. Ta se je pred tremi leti podal na samostojno glasbeno pot, po kateri kljub trenutni situaciji, ki je za glasbenike še posebej težka, še naprej koraka vztrajno in odločno. Simona je gostil Easy.
Samuel Lucas je predstavil skladbo Narod moj, ki je postala Pesem in pol tega tedna. S Samuelom se je pogovorila Janja Lešnik.
Gojmir Lešnjak Gojc je slovenski filmski, gledališki in televizijski igralec, voditelj kultnih tv oddaj Periskop in Muzka je to, glasbenik. Nesojeni agronom, nesojeni župan Komna, deset let direktor Kulturnega doma Srečka Kosovela v Sežani, predan krajan Škofov v občini Komen. Na radijski obisk smo ga povabili, ker je prav na svoj rojstni dan, 22. februarja 2021 ob 10.42 - prav ob uri, ko se je rodil - na ogled postavil video pesmi z naslovom Najprej sem se rodil. Z Gojcem o glasbi in še čem, Nataša Bančič.
Aleksandra Ilijevski je izjemna in čutna interpretka, umetnica, ki že vrsto let poslušalce boža z različnimi čustvenimi izpovedmi. Od zasedbe Pliš, pa vse do lastnih skladb; vsakič pa je pejsaž emocij čist in nedotaknjen. Tudi tokrat ni drugače. Skladba z naslovom »Ko imava sebe« je igra dveh, prepletanje kitarske ciklike in Aleksandrine lirične pripovedi, ki je tako mehko ujeta v podlago ritem sekcije.
Dandanašnji se nam zdijo imena in priimki normalna stvar. Nekoč pa temu ni bilo tako. Pred nastankom priimkov so hišna imena omogočila najboljšo prepoznavo posameznika v domačem okolju. Poleg hiše označujejo tudi ostalo lastnino določene domačije (polja, živali, gozd) ter predvsem ljudi, ki tam živijo. Ime pa se je obdržalo, čeprav so se lastniki menjavali. Bogata dediščina, ki jo v sebi nosijo hišna imena, pa ni samo zgodovinske narave, temveč tudi jezikovne. Posebnosti hišnih imen je na Pomjanu in Šaredu ter Bertokih raziskala dr. Suzana Todorovič s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen, omenili nekatere najbolj tipične primere za Slovensko Istro, predvsem tiste, ki izstopajo po svojih značajskih posebnostih, in raziskali njihovo vlogo nekoč in danes.
Samo Masleša, doktor kinezioloških znanosti, asistent na Fakulteti za šport, ki je tako doma kot v tujini predaval o pomenu inkluzije, razvoja športnih talentov in telesne priprave pri vrhunskih športnikih, je zasnoval edinstveni multidisciplinarni program - Genial Safe Motor program oz. Genialni varni gibalni program.
»Pisma iz Auschwitza« je igrano dokumentarni film v produkciji slovenskega programa Deželnega sedeža Rai za Furlanijo Julijsko krajino, ki v ospredje postavlja zgodbo mlade in zavedne tržaške Slovenke Darinke Veljak, njene poti, bivanja in vračanja iz taborišča nazaj v domači Trst. Režiserka filma, ki sta ga že predvajala tako slovenski program Rai, kot tudi televizija Koper, je Luana Grilc, scenarij je napisala Dunja Nanut, glavno junakinjo pa je upodobila Tamara Stanese. Film je televizijsko premiero doživel ob letošnjem dnevu spomina na holokavst in razkriva zmotno prepričanje, da taboriščniki niso smeli pisati pisem domov in da jim svojci na pisma niso smeli odgovarjati. Darinkina še nikoli objavljena pisma je zgodovinarki Dunji Nanut , sicer tudi scenaristki filma, izročil njen sin Boris Kralj, dolgoletni novinar in urednik športa na Radiu Koper. Prav danes bi bila njegova mama Darinka, če bi bila še živa, stara 100 let in zato ga je k mikrofonu povabila Nataša Benčič.
Dej Še’n Litro je skupina mladih šolanih pihalcev, trobilcev in tolkalcev iz Slovenske Istre, Krasa in Goriškega, ki šteje 14 članov. Repertoar skupine sega od ento komadov slovenskega in balkanskega prostora, do avtorskih skladb, preko katerih skupina ustvarja edinstven zvok in vzdušje. Osnovno vodilo skupine je zabavati in se zabavati, kar je razvidno iz odrskih in neodrskih nastopih, ko skuša Dej Še’n Litro spraviti publiko najmanj na noge, če ne na mize z energičnimi nastopi, humornimi vložki in seveda z dobro glasbo, izvedeno v celoti v živo. Easy jih je povabil na obisk v gledališče Koper.
Neveljaven email naslov