Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pisalo se je leto 1973, ko je tedaj še 12-letni Brane začel zapisovati vremenski dnevnik z opazovanji. Štirikrat na dan je vpisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla. 15 let kasneje je v vlogi napovedovalca vremena prvič stopil pred kamere in v dobrih dveh minutah s pomočjo grafike oblačka ali sončka pogovorljivo skrčil skupek podatkov, prognoz in analiz povezanih z aktualnim stanjem v atmosferi. To počne, sicer bolj poredkoma še dandanes, zato pa toliko bolj v radijski različici, ko ga mestoma lahko slišimo tudi na naših valovih vsak delovnik kmalu po osmi.
Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, smo na pogovor povabili priznanega meteorologa tržaških korenin, njegov oče se je rodil na Opčinah in odraščal v Trstu, Braneta Gregorčiča. Na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje ga je obiskal kolega Iztok Novak Easy.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pisalo se je leto 1973, ko je tedaj še 12-letni Brane začel zapisovati vremenski dnevnik z opazovanji. Štirikrat na dan je vpisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla. 15 let kasneje je v vlogi napovedovalca vremena prvič stopil pred kamere in v dobrih dveh minutah s pomočjo grafike oblačka ali sončka pogovorljivo skrčil skupek podatkov, prognoz in analiz povezanih z aktualnim stanjem v atmosferi. To počne, sicer bolj poredkoma še dandanes, zato pa toliko bolj v radijski različici, ko ga mestoma lahko slišimo tudi na naših valovih vsak delovnik kmalu po osmi.
Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, smo na pogovor povabili priznanega meteorologa tržaških korenin, njegov oče se je rodil na Opčinah in odraščal v Trstu, Braneta Gregorčiča. Na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje ga je obiskal kolega Iztok Novak Easy.
Praznovanje 35. jubileja Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana je namenjeno promociji obrti, dejavnosti in poklicev. Osrednji dogodek v Kosovelovem domu je bil v prvi vrsti namenjen članom, pa tudi širši javnosti. S premiero filma "Od obrti do ustvarjalnosti", z modno revijo in priložnostno razstavo so želeli predstaviti obrt in drobno gospodarstvo celotnega Krasa in Brkinov. Več o tem je v pogovoru z Ljubo Sušanj povedal predsednik zbornice Jernej Bortolato.
Za knjižnico Makse Samsa v Ilirski Bistrici je to prav posebno leto. Praznuje 50 let samostojnosti, njena predhodnica, čitalnica, pa bi jih imela kar 150. Ime je dobila po Maksi Samsa, pesnici, ki bi letos dopolnila 110 let. Jana Samsa se je o treh jubilejih pogovarjala z direktorico knjižnice, Damjano Hrabar.
V nedavnih poplavah na ilirskobistriškem je glavno vlogo odigrala reka Reka ali Vjlka uada, kot ji pravijo domačini. Teče po različnih površinah, izdolbla pa je tudi Škocjanske jame. Njen tok je tako znan kot malo manj znan. O tem je v knjižnici v Ilirski Bistrici pred časom pripravil predavanje geograf Borut Peric. Tam je nastal tale zvočni zapis Jane Samsa:
Predstavniki slovenskega turizma v Italiji so predstavili simulacijo vojaškega bunkerja s Soške fronte na eni izmed glavnih milanskih ulic. Na izviren način so mimoidočim dajali informacije o slovenskih krajih z vpečateno dediščino fronte. Predvajali so promocijske filme in delili pisno informativno gradivo, po milanskih ulicah pa je vozil tramvaj s slikovitimi vabili v naše kraje. Italijanski novinarji so se na široko razpisali o dogodku. O konkretnem učinku propagandne akcije pa je Ljubi Sušanj zaupal Gorazd Skrt - predstavnik slovenskega turizma v Italiji.
"Iskanje zlatega tartufa" je naslov razstave, ki so jo oblikovalci sodobnega nakita pripravili v Ljubljani v Galeriji Zavoda za kiparstvo. V oddajo smo povabili dve izjemni oblikovalki z Obale: Ando Klančič in Sandro Kocjančič. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
Dan pred rokometnim srečanjem državnih reprezentanc Slovenije in Slovaške je Iztok Novak Easy gostil v studiu Koprčana Deana Bombača, trenutno člana madžarskega kluba Pick Szeged in drugega najboljšega strelca evropske lige prvakov.
Gibanje je za človeka nujno in naravno, tudi zdravilno. V naslednjih minutah vam predstavljamo zdraviilno plesno tehniko NIA, ki združuje elemente plesa, borilnih veščin in tehnik samozdravljenja ter nas spodbuja, da se povežemo z dušo in telesom. V Zda jo poznajo že 30 let, pri nas je sorazmerno nova. Nataša Benčič se v Dopoldnevu in pol pogovarja z učiteljico plesne tehnike NIA, MATEJO ŠTEFANČIČ iz Kopra.
Gibanje je za človeka nujno in naravno, čeprav kljub hitenju včasih preveč sedimo. V naslednjih minutah predstavljamo zdravilno plesno tehniko BIODANZA. Rodila se je v Čilu, pred več kot tiridesetimi leti, njen utemeljitelj je antropolog, psiholog in vizionar Rolando Araneda. Nam pa jo predstavlja vaditeljica Biodanze v Kopru, Alenka Poljšak. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Maja Mahne je direktorica podjetja VITA NATUR iz Kopra, je specialistka za superživila, o njih razmišlja trezno, o njih predava, trudi se, da do uporabnika prideta prava informacija in prava hrana. Zato, da bi ljudje jedli zdravo, da bi izbirali prav in prave stvari v pravih količinah. Pred Svetovnim dnevom hrane je bila gostja oddaje Dopoldan in pol, ki jo ob sredah vodi Nataša Benčič.
V Tolminskem muzeju je na ogled razstava o bosansko hercegovskih vojakih na Soški fronti, ki so jo poimenovali Vihar sovražen svet pretresa. Vojaki iz Bosne in Hercegovine so veljali za zelo bojevite in neustrašne, zato so pri drugih vojakih vzbujali strahospoštovanje. Od drugih so se razlikovali po značilnem naglavnem pokrivalu - fesu. Razstavo je pripravila direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Več o tem, kakšni so bili bosansko-hercegovski vojaki in kaj lahko vidimo na razstavi, je povedala Lei Kemperle.
Planinsko društvo Idrija letos obeležuje častitljivih 110 let, odkar so se ljubitelji planin in gora na Idrijskem povezali in se začeli organizirano družiti. Danes je društvo, poleg gasilskega seveda, eno največjih v občini. Več o obletnici in z njo povezanih aktivnostih je Poloni Rupnik zaupala dolgoletna planinka in ena aktivnejših članic Planinskega društva Idrija Anka Vončina.
Oživel Pojmjan je praznik, ki se razlikuje od ostalih podeželskih dogajanj v Slovenski Istri, kot so šagre in podobno. Na inovativni način združuje ekologijo, ekološko kmetijstvo, zdravo življenje, lokalno kulinariko, etnologijo, kulturo in zabavo. Organizatorji promovirajo lokalne ekološke kmetije in njihove pridelke. Letos bodo posebno pozornost namenili lokalni kulturi in tipični kulinariki, kar pomeni, da bodo obiskovalcem ponudili izključno istrske jedi iz domačih sestavin. Praznik je »družinam prijazen«, saj bo za otroke organiziran pester program. Avtorska in etno glasba pa bo dogajanje povezala z ustreznim zvočnim učinkom. V studiu je Ljuba Sušanj gostila Daneta Podmenika iz organizacijskega odbora.
Rokomet kot kolektivni šport ima na ilirskobistriškem že zelo dolgo tradicijo. Začetke lahko iščemo v letu 1964, ko je Janez Štrukelj začel z organizirano vadbo na odprtem igrišču. Prva ekipa fantov je bila zelo zagreta in uspehi so bili kmalu na dlani. Kako so tekla kasnejša rokometna leta, so ob letošnji 50. obletnici podrobneje zapisali v jubilejnem zborniku. Za naš radio je pot orisala predsednica kluba Gordana Grubič.
Godbena skupina "Dej še en litro" praznuje 15 let delovanja. Pred jubilejnim koncertom v koprski Taverni smo godbenike povabili medse, da bi v živo zaigrali za poslušalce Radia Koper. V studiu Hendrix je z njimi poklepetal Blaž Maljevac.
Kakšni priboljški so primerni za pse? O tem smo govorili z veterinarko Laro Kralj in z lastnico dveh posvojenih kužkov Martino Kofol.
V Solkanu je bilo pred drugo svetovno vojno čez 350 mizarskih mojstrov in kar 80 mizarskih delavnic, kar pomeni, da se je skoraj vsaka hiša ukvarjala z lesarstvom. Njihove izdelke so cenili daleč naokrog, kupovali pa so jih celo v trgovinah v Egiptu. Danes na to obrt spominja le Mizarska ulica z obeležjem, pred kratkim pa so v Solkanu odprli dolgo pričakovani muzej. V njem si je mogoče ogledati pripomočke, ki so jih nekoč mojstri uporabljali pri svojem delu, in prikaz obdelave lesa. Muzej, ki so ga odprli s pomočjo krajevne skupnosti Solkan, novogoriške občine in članov solkanskega rezbarskega in restavratorskega društva, je obiskala Nataša Uršič.
V prostorih Fakultete za turistične študije v Portorožu je potekala konferenca z naslovom KAMEN PRIPOVEDUJE. Pred dogodkom smo gostili članico organizacijskega odbora Dašo Fabijan in predstavnico Visokošolskega središča Sežana Alenko Prelec. Pogovor je vodila Janja Lešnik
Primorske novice so pred desetimi leti postale dnevnik. Od takrat so prodali okrog 46 milijonov izvodov časopisa.Nataša Benčič je v studiu gostila v.d. odgovornega urednika Antišo Korlijana in novinarja Toma Šajna.
Kulturno društvo Brce iz Gabrovice pri Komnu je na 53. Linhartovem srečanju prejelo matička za igro Češpe na figi. Matička je prejel celoten igralski ansambel. Scenarst in režiser je Sergej Verč, za kostume je poskrbela Minu Kjuder. Kako rastejo Češpe na figi so režiser, kostumografka in dva igralca povedali Jani Samsa.
Neveljaven email naslov