Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V portoroškem Avditoriju je pred dnevi nastopil vsestranski performer in mojster glasbenih konglomeratov Rambo Amadeus. S projektom, ki ga je poimenoval Stand up jazz oz. Večer glomazne poezije in razmajanega jazza, je do zadnjega kotička napolnil dvorano, ki črnogorske zvezde glasbene burleske kljub dveurnemu nastopu ni zlahka izpustila z odra. Prisluhnila mu je tudi Mojca Maljevac, ki je Ramba oz. Antonija Pušića po koncertu povabila pred mikrofon.
1605 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V portoroškem Avditoriju je pred dnevi nastopil vsestranski performer in mojster glasbenih konglomeratov Rambo Amadeus. S projektom, ki ga je poimenoval Stand up jazz oz. Večer glomazne poezije in razmajanega jazza, je do zadnjega kotička napolnil dvorano, ki črnogorske zvezde glasbene burleske kljub dveurnemu nastopu ni zlahka izpustila z odra. Prisluhnila mu je tudi Mojca Maljevac, ki je Ramba oz. Antonija Pušića po koncertu povabila pred mikrofon.
Kdor išče toplino, optimizem, svetle misli, ki se sicer napajajo iz resničnih življenskih izkušenj, jih bo pri Aleksandru Novaku zagotovo našel. Takšna je namreč tudi njegova glasba in skladbe, ki jih že dolgo podarja poslušalcu s spremljajočimi besedami: vzemite si čas in mi prisluhnite, pa ne zato, ker sem slaboviden, ampak zato, ker preprosto sem in ker bi bil brez svoje hude slabovidnosti veliko siromašnejši. Kar pojem, je najlepše, kar mi je bolezen dala." Aleksandra Novaka smo v dopoldnevu in pol gostili tudi zato, ker si tako potrpežljivo in uspešno utira pot na slovenski glasbeni oder, da ga ni moč prezreti.
Naš gost je bil Gregor Ravnik. Študent medicine in izrednega študija petja na ljubljanski Akademiji za glasbo se v zadnjih letih uveljavlja na odrih zabavne glasbe. Njegovi pevski uspehi pa sežejo že v otroštvo, saj je prepeval v otroškem in mladinskem zboru Glasbene šole Koper, kjer je zborovodkinja Maja Cilenšek razvijala in spodbujala njegov pevski talent. Gregor, sicer učenec pianistke Selme Chicco, se je tako odločil tudi za solo petje pri profesorici Tanji Grlica, ki ga je napotila tudi na nekatera pevska tekmovanja. Prisluhnite, kdo je Gregor Ravnik danes.
Travnik ob cerkvici sv. Ivana na Šebreljski planoti, ki stoji v bližini jame, kjer so leta 1995 odkrili najstarejše glasbilo na svetu, bo Tinkara Kovač v soboto spremenila v svojevrstni oder. Na večernem recitalu, ki ga je poimenovala Divja baba, bo predstavila tudi knjižno zbirko Flavtofonija. Ta bo v treh letih prinesla dvanajst knjig. V prvi se bo junakinja Tinkatonka Flavtofonka srečala z neandertalčevo piščaljo. Več o tem nam je povedala kar Tinkara.
Popularno gledališče Ulysses že vrsto let skrbi za svojevrstne gledališke poslastice na enem od brionskih otokov. Med njimi je vsako leto vsaj ena nova produkcija. V soboto je tako luč sveta ugledala nova zgodba, ki so jo naslovili Zajtrk prvakov in se z njo poklonili hrvaški boksarski legendi Mateju Parlovu. Na delu je bila tokrat pretežno mlada ekipa, ki se je zbrala okrog režiserja Aleksandra Švabiča. Zaradi priljubljenosti znamenitega šampiona je vzbudila veliko pozornosti. Ogledala si jo je tudi neva Zajc.
Lean Kozlar - Luigi je obalni pevec, avtor in multi-inštrumentalist. Na glasbeno pot je stopil že v osnovni šoli, s trobento je hodil v koprsko glasbeno šolo, potem pa segel še po kitari. Vrstila so se leta igranja v šolskih zasedbah in danes že lahko govorimo o glasbeniku, ki ga ob sebi imajo radi prekaljeni glasbeni mački. Svoj zvočni arhiv polni z dopadljivimi skladbami, ki jih želimo danes predstaviti. Torej - pevec, kitarist, bobnar, vedno dobre volje z veliko pozitivne energije!! To je Lean Kozlar Luigi danes. Z njim se je pogovoril Iztok Novak - Easy.
Med ljudmi, ki jih srečujemo, so pogosto tudi taki, ki pomagajo drugim, ne da bi kaj pričakovali v zameno. A ti so skromni, zatopljeni v delo. Na svoj način pa polepšajo marsikateri vsakdan. Mateja Brežan se je odpravila po poteh teh zgodb in štiri zabeležila.
Tako drastična napoved se po mnenju ribiča Fabia Steffeta ne bo uresničila, a dejstvo je, da ribištvo pri nas izumira in da že čez nekaj desetletij to ne bo več pomembna gospodarska panoga, ampak le še športna dejavnost.
Predstavili smo zgodovinarja Piera Purinija Puriča iz Trsta. Slovenščine se je naučil iz potrebe po poznavanju zgodovine. Njegova velika ljubezen pa je glasba, in glasbenik, pravi, je bil prej kot zgodovinar. Danes ga poznamo tudi kot saksofonista glasbene zasedbe Etnoploč. Prispevek je pripravila Smilja Baranja.
V teh vročih poletnih dneh si vsakdo želi vsaj malo svežega zraka in počitka. Banjška planota to zagotovo ponuja. Polja, njive, gozdovi - planota, ki jo na severu zaključuje reka Idrijca, na zahodu pa Soča, je zapisana kmetijstvu, predvsem živinoreji. Kot bi dejal France Bevk: vasi so potrosene, kot bi jih berač izgubil iz svoje malhe. Ob lepoti, ki jo Banjšice ponujajo, pa ne manjka življenja. 30-letni Dejan Strgar ima v teh krajih svoje korenine in odločil se je, da tam tudi ostane. Njegova ljubezen so konji, ki pa so postali tudi njegovo delo. Obiskala ga je Ingrid Kašca Bucik.
Ekstremni kolesar Andrej Zaman se ponovno odpravlja na maratonsko preizkušnjo, tokrat na Japonsko, ki jo bo prekolesaril po dolžini. Brez spremstva, brez sodnikov, brez kakršnekoli pomoči, prepuščen sebi in svoji iznajdljivosti. Tudi brez ure, v boju s samim seboj, na tekmi, ki ni klasična , kjer ni zmagovalcev, ali bolje rečeno so zmagovalci vsi, ki v trinajstih dneh pridejo na cilj. Andreja smo predstavili že ob njegovih prejšnjih podvigih, recimo ob lanskem prečenju Amerike, tokrat pa o novem izzivu in o navdušenju nad kolesarstvom izvemo v pogovoru s Sandijem Škvarčem..
Tine Valič, slaščičar iz Perlona kavarne Dolce Vita v NG je aprila letos postal državni prvak na prvem državnem prvenstvu v pripravi sladoleda pri nas….njegova kreativnost, nastal je izjemen sladoled z okusom prekmurske gibanice, je najverjetneje najbolj nagrajena takrat, ko si spet nekdo zaželi kepico te dobrote. Ko je zelo vroče, znajo prodati tudi do 40 kg tega sladoleda na dan….V Bologni se je konec julija potegoval za mesto evropskega prvaka skupaj z 20 državnimi finalisti iz 8 Eu držav: Belgije, Nizozemske, Češke, Poljske, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Grčije…), med njimi tudi Tine Valič… in slovenski podprvak Ardit Ejupi s Šentilja. Zmagal je sicer Nizozemec z medenim jogurtom z malinami, a Tine Valič je Slovenijo zastopal izvrstno, kot pravi ambasador. Z njim se je ob povratku iz Bologne pogovorjala Nataša Benčič.
Ob 25-letnici umetniškega ustvarjanja je Anika Horvat v domačem Piranu, na Tartinijevem trgu, pripravila velik koncert z gosti ob spremljavi Big band orkestra iz Nove Gorice. Pred tem se je ustavila v Studiu Radia Koper, kjer jo je gostila Nataša Benčič.
Pred dnevi se je v Piranu mudil Bruce Carlson, svetovno znani goslar iz Cremone in skrbnik Paganinijeve violine v Genovi. Tokrat se je pobliže spoznal s Tartinijevo violino, za katero skrbi Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, tudi sicer zadolžen za hrambo Tartinijeve dediščine. Slavni gost je opravil nekaj restavratorskih posegov. Več v prispevku Neve Zajc.
Pri svojih letih se s kolesom v Koper najbrž ne bo podal. Morda pa bo na pogovor prišel pokrit s svojim cenjenim klobukom in psičko Meri. Kakorkoli že, gostili bomo Pera Lovšina in z njim raziskovali Območje medveda, kakor je naslovil svoj zadnji album, s katerim je obeležil 40 let delovanja na glasbenem odru.
Lamai je umetniško ime pevke Lare Poreber. Želja po ustvarjanju je v njej živela od otroštva, vrsto let se je posvečala pisanju svoje glasbe, letos pa je posnela prvenec Tam. O svojem delu je pripovedovala Iztoku Novaku Easyju.
Zadnja leta se vse več prireditev v vročih poletnih mesecih odvija tudi v kraških občinah: Divači, Sežani in Komnu. Konec tedna, ki je pred nami, in konec šolskega leta se zdita pravšnja za začetek. Največ prireditev bo zgoščenih v juliju, v avgustu pa bosta tradicionalni praznik terana in pršuta in za konec praznik občine Sežana. Več informacij je zbrala Irena Cunja.
24. Primorski poletni festival je ob morju tudi letos občinstvu prinesel bogato bero Dobrega, Lepega. Pod milim nebom in v gledališkem hramu. Lara Jankovič svoj izbor revolcionarnih pesmi o nesmislu vojn in sovraštva o miru in svobodi, o sožitju in ljubezni predstavila občinstvu v soboto, 24. junija. O tem zakaj prav te pesmi, kako diši svoboda, o njeni ljubezni do glasbe in odra pa se je pred koncertom z igralko in pevko pogovarjala Nataša Benčič
V Brdih je na ogled stalna razstava z naslovom Sprehod skozi stoletja vinogradništva in vinarstva v Brdih. Obiskovalci si v Kleti Brda lahko ogledajo razstavo slik, fotografij in predmetov ter se sprehodijo po dvatisočletni zgodovini briškega vinogradništva in vinarstva. Oboje je v tem delu Primorske prisotno že iz antičnih časov, neprekinjena tradicija se je nadaljevala v srednjem in novem veku ter se obdržala vse do današnjih dni. Razstavo si je ogledala Nataša Uršič.
Danes gostimo Mirana Ipavca, znanega slovenskega avtoštoparja, ki je na svojstven način prepotoval kar 395.300 km. V letu 2015 je v 10 dneh preštopal 31 evropskih držav. Svoje veselje pa rad deli tudi z drugimi. Zato je uredil mobilni avtoštoparski muzej, ki ga po Kanalu ob Soči (2014), Ljubljani (2015) in Bledu (2016) to sezono seli na Obalo. V Piranu bo v juniju in juliju, v Kopru pa avgusta in septembra. Avtor vabi na posebno popotniško razstavo, obogateno z zemljepisnimi igrami, z zanimivimi popotniškimi zgodbami iz knjige o avtoštopu. Navzoči pa bodo lahko preverili tudi svoje poznavanje evropskih zastav, prestolnic, vrst piva, državnih meja, zraven pa še malo popasli oči na zanimivih zbirkah. Miran Ipavec pravi, da avtoštop ni izumrl in, kot kaže, bo v kratkem dobil konkurenco. O tem več v današnjem pogovoru.
Pri špini v izolski Ljubljanski ulici se že dogajajo prireditve vseh vrst. Takšne, ki gredo na volonterski pogon in na prijateljske vzgibe, odvisne pa so od razumevanja obiskovalcev. Teh je iz leta v leto vse več. Kje je to »Pri Špini«, kaj je bilo osnovno vodilo pri sestavljanju programa in kako jim navkljub brez denarnih sredstev uspe sestaviti bogat program, je Easyju pojasnil Drago Mislej Mef.
Neveljaven email naslov