Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek (23. 6.) bo v Kopru, na odru pred največjo vinsko kletjo v slovenskih Istri, Vinakoper, nastopil Rade Šerbedžija, zagotovo ena največjih igralskih legend nekdanje skupne države. V Barbarigo, malo istrsko mestece, obkroženo z nedotaknjeno naravo in s številnimi oljčnimi nasadi, ga je poklical Iztok Novak Easy.
1605 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V petek (23. 6.) bo v Kopru, na odru pred največjo vinsko kletjo v slovenskih Istri, Vinakoper, nastopil Rade Šerbedžija, zagotovo ena največjih igralskih legend nekdanje skupne države. V Barbarigo, malo istrsko mestece, obkroženo z nedotaknjeno naravo in s številnimi oljčnimi nasadi, ga je poklical Iztok Novak Easy.
Tjaša Lotrič se je pogovarjala z gospo Nado Kerševan, avtorico knjige Vakuli riti u garžet - Folklorne in spominske pripovedi s Kraškega roba do Brkinov, Sežane in Razdrtega.
Na praznik treh kraljev se selimo k Svetemu Ivánu v Trst, kjer se še spomnijo trikraljevskih kolednikov. V tem v preteklosti v celoti slovenskem kraju je bila včasih znana pivovarna Dreher, ki ji je močna burja porušila dimnik. V tej tržaški četrti je bil rojen tudi pisatelj Vladimir Bartol, eden najpomembnejših slovenskih literatov prve polovice 20. stoletja. O tem in še o marsikaterem utrinku iz svetoivánske preteklosti je Tanji Jakomin Kocjančič pripovedoval Mario Súšelj.
Vesna Guštin, Kraševka, doma iz Repna, je sicer glasbena pedagoginja na tržaški Glasbeni matici, ljubiteljsko pa raziskuje ljudsko kulturo. Izdala je že več knjig, najbolj znana pa je brez dvoma »Je več dnevou ku klobas«, kjer piše o nekdanjih prehrambnih navadah tržaškega podeželja. Raziskovala je tudi ognjišča in objavila knjigo Ogenj na kamnu - življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju. O življenju ob ognjišču in prazničnih navadah na Krasu se je z njo pogovarjala neva Zajc.
Božična gostja na Radiu Koper je tudi Jelka Reichman priljubljena slovenska ilustratorka, ki je narisala slavnega Mačka Murija. Jelka ima tudi sicer rada mačke vseh sort, pravi, doma pa ima pravi muzej. Med lepimi predmeti je največ punčk in medvedkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Oskar Reya se je rodil v Kozani v Goriških Brdih vendar je med domačini dokaj nepoznana osebnost. Presenetljivo, saj je bila že njegova znanstvena kariera zelo posebna, še bolj pa njegova zanimanja in potovanja po vsem svetu. Reya je kot meteorolog postavil temelje tej znanosti v Sloveniji. Narisal je prvo padavinsko karto Slovenije in leta 1950 na ljubljanski Univerzi vpeljal samostojni študij meteorologije. Radovednost ga je gnala po svetu in obiskal je vse celine razen Avstralije in Antarktike. Preplezal je afriški Atlas, najvišjo goro v Evropi, Elbrus, in najvišjo goro v Alpah, Mont Blanc. Potovanje s prvo slovensko čezoceansko ladjo Rog je bilo njegov zadnji znanstveni podvig. Oskarja Reyo je iz pozabe vrnila kustosinja Goriškega muzeja na Gradu Dobrovo, Tanja Gomiršek, ki je tudi avtorica razstave o življenju in delu Oskarja Reye. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
El Kachon je vesela, pozitvno naravnana združba sedmih glasbenikov, ki so pretežno doma na dolenjskem koncu lepe naše. Če smo natančnejši: 5 Dolenjcev, Primorec in Sremac (op.p. Zemun, Srem, Srbija). Povabilu sta se odzvala Žiga in Sondža, bobnar in basist skupine, ki sta usklajeno, tako kot se za ritem sekcijo spodobi, odgovarjala na vprašanja, ki jih je hudomušno postavljal Easy. Le ob vprašanju »Beatles ali Stones« je bilo začutiti nelagodje, a je mlajši (Žiga) še pravočasno rekel: »Ok, Beatles.« Fanta sta v 30tih minutah povedala mariskaj o delovanju tega glasbenega kolektiva, predvsem pa je izpostavil kako ponosni so, da so po dveh albumih, ki jo jih posneli v angleškem jeziku, postali z aktualnim albumom »Svet dovoljenih laži« slovensko pojoči band.
Letos Planinsko društvo Tolmin obeležuje 120. obletnico začetka planinstva v Posočju. Leta 1896 so namreč narodni zanesenjaki in ljubitelji gora ustanovili Soško podružnico Slovenskega planinskega društva. Za kamniško, savinjsko in radovljiško je bila to četrta podružnica društva, predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije. Tolminsko planinsko društvo je po številu članov med največjimi v Sloveniji in prejema številne nagrade na različnih področjih. Pomembno vlogo ima tudi njegova gorska reševalna enota, ki je najbolj obremenjena v Sloveniji. Več o tem v prispevku Mariše Bizjak.
»1 Misel, 42 čustev« je naslov predavanja dr. Aleksandra Zadela, ki je v petek, 2 decembra ob 19.ih napolnilo Gledališče Koper. Predavanje je bilo jubilejno in z dobrodelno noto. Inštitut C.A.R., Corpus, Anima, Racio, ki ga vodi dr. Zadel, namreč obeležuje 10. obletnico delovanja. Nastali so z željo po celoviti ponudbi storitev, s pomočjo katerih ljudje lažje živimo zadovoljno življenje. Pri njih delajo, kar govorijo in ker z veseljem pomagajo posameznikom, si želijo narediti nekaj dobrega tudi za skupine, ki so pogosto odrinjene na rob družbe, zato so vstopnino za predavanje v celoti donirali starostnikom v socialni stiski. Pred predavanjem se je z dr. Zadelom pogovarjala Nataša Benčič.
Pretekli petek so v Domu na Vidmu proslavili 90. obletnico obstoja Nogometnega Kluba Ilirska Bistrica in predstavili priložnostno publikacijo. Posebnost kluba je tudi to, da so v kriznih trenutkih prevzeli krmilo v roke starši najmlajših članov. Položaj predsednice je prevzela Milena Urh, ki smo jo gostili v našem studiu.
Nina Luša, osebnost Primorske meseca novembra, je folklori predana že več kot 30 let.
Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček je neprofitna, nevladna nacionalna invalidska organizacija, ki deluje po načelih socialnega podjetništva. Ustanovljena je bila leta 1983. V društva se združuje več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev. Društvo Sonček ima svoj center tudi v Kopru in enoto v Elerjih. In prav iz centra v Elerjih so nas povabili na dobrodelni koncerte. Konji, s katerimi delajo že vrsto let in so tesni partnerji pri izvajanju terapij, so se namreč postarali in kmalu bodo odšli v zaslužen pokoj. S prispevkom na dobrodelnem koncertu bomo lahko pomagali kupiti nove in s tem omogočili, da Sonček še naprej izvaja svoje poslanstvo. O delu Sončka in o koncertu pa več v naslednjih minutah Mateja Brežan.
Smo pevci navdušeni, za lepo pesem vneti… je misel, zapisana na naslovnici knjige Pesmi in pevska tradicija v občini Hrpelje Kozina, ki jo je v spomin in darilo prihajajočim rodovom, izdal Moški pevski zbor Slavnik, ki obeležuje prvih 25 let delovanja Njihova zborovodkinja Andreja Tomažič Hrvatin in predsednik zbora sta naša gosta. Z NJIMA S EPOGOVARJA nATAŠA BENČIČ
Predstavili smo mariborsko glasbeno skupino Okttober. Zanjo je značilen barvit melodični rock, poln razpoznavnega kitarskega zvoka, ki je naletel na dober odziv javnosti. Gre za skladbe, ki so osebno izpovedne, življenjske, pa tudi družbeno kritične. V studio sta prišla Milan Fras in Niki Stojanovič.
Tanja Zorn Grželj, ki je prejela prestižno priznanje Elle Style award za modno oblikovalko leta. V obrazložitvi nominacije - poleg nje sta bili nominirani še Alenka Globočnik Fabjan in Nina Šušnjara, so pri reviji Elle, modni bibliji lahko rečemo…., zapisali, da nagrajenka "s svojo nadarjenostjo od leta 1995 gradi edinstveno modno zgodbo in ustvarja prepoznavne trende", zapisali so še, da "Njena znamka Tanja Zorn nosi izrazit oblikovalski DNK, v katerem posebno pozornost posveča tako materialom kot krojem, detajli pa so tisti, ki zaokrožujejo njen ustvarjalni proces,". Ob nagradi ji je na klepet povabila Nataša Benčič.
V 82 letu starosti je umrl kanadski glasbenik Leonard Cohen. Kar iz njegove založbe so danes ponoči posredovali vest, da je umrl v ponedeljek, v Los Angelesu. Leonard Cohen se je rodil 21. septembra 1934 v premožni judovski družini v kanadskem Montrealu. Prvo knjigo poezije je izdal leta 1956, prvi roman leta 1963 in štiri leta pozneje, da bi več zaslužil, še svoj prvi album »Songs of Leonard Cohen«. Njegove pesmi temeljijo pretežno na melodijah evropske folk tradicije, še posebej na grških glasbenih motivih, ki jih interpretira s prepoznavno in značilno nizkim hipnotičnim glasom, ki je bil poleg melanholije, njegov zaščitni znak.
Dr. Matjaž Kljun je v pogovoru z voditeljico Mojco Klarič predstavil projekt Eho lokacija, ki omogoča izkustveno učenje o tem, kako se gibljejo netopirji. Projekt je nastal na pobudo Škocjanskih jam, osrednji namen pa je otrokom pokazati, kako se netopirji s pomočjo zvoka gibajo v prostoru.
Igor Komel in Vasja Klavora sta najbolj zaslužna za postavitev spomenika slovenskim vojakom, padlim na soškem bojišču v prvi svetovni vojni v Doberdobu. Svečano so ga odkrili 26.10.2016 ob prisotnosti predsednikov republike Italije in Slovenije. Z zmagovalcema se pogovarja Nataša Benčič
Katere elemente slovenske identitete najdemo v turistični promociji? Kakšno mesto ima v njej denimo ribištvo? So naravne danosti in raznolikost Slovenije dovolj poudarjene kot njene turistične prednosti? Na takšna in podobna vprašanja so iskali odgovore sodelujoči v triletnem raziskovalnem projektu TI SI - turizem identiteta Slovenije. Rezultat projekta sta dve spletni zbirki: Turistični besedilni korpus TURK in Turistični terminološki slovar Termania. Izšla je tudi monografija Govor turizma, ki jo bodo v torek, 8. novembra, ob 19h predstavili v Pretorski palači v Kopru. Z avtorico knjige in vodjo projekta dr. Vesno Mikolič s koprskega ZRS-ja se je avgusta, ob zaključku projekta, pogovarjala Lea Širok.
Park Škocjanske jame je prejel Nagrado RS za izjemne dosežke na področju šolstva za inovativno delo na področju izobraževanja v mednarodni mreži šol. Mrežo šol Parka Škocjanske jame tvorijo OŠ Podgora, Kuteževo; OŠ Dragotina Ketteja, Ilirska Bistrica, OŠ Antona Žnideršiča, Ilirska Bistrica, OŠ dr. Bogomirja Magajne, Divača in podružnična šola Vreme, v Italiji pa Celodnevna OŠ Pinko Tomažič, Trebče. Za kakšno konkretno delo gre in koliko bo nagrada vplivala na nadaljnje snovanje izobraževalnih programov, nam pripovedujejo gostje iz Parka Škocjanske jame, mentorice in učenke. V goste jih je povabila Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov