Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Je kdo kaj rekel o ljubezni?« je približen prevod naslova prvenca švedske novinarke in pisateljice iraškega rodu Elaf Ali, v katerem je pogumno v prvi osebi predstavila tabuizirano temo nasilja zaradi časti. Tako kot veliko deklet iz različnih skupnosti po Evropi je namreč tudi sama odraščala v družini, ki je zatirala njeno pravico do svobodnih izbir in življenja prav zaradi morebitnega krnjenja družinske časti. Njena knjiga bo v slovenskem prevodu izšla prihodnje leto ali v začetku leta 2025. Šestintridesetletna avtorica je bila nedavno gostja koprske Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Skupaj z njo so se delavnice o raznolikosti manjšin in vlogi univerze pri vključujoči družbi, udeležili še predstavniki romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji ter predstavnica judovske manjšine na Švedskem. Pred mikrofon jih je povabila Lea Širok.
1603 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
»Je kdo kaj rekel o ljubezni?« je približen prevod naslova prvenca švedske novinarke in pisateljice iraškega rodu Elaf Ali, v katerem je pogumno v prvi osebi predstavila tabuizirano temo nasilja zaradi časti. Tako kot veliko deklet iz različnih skupnosti po Evropi je namreč tudi sama odraščala v družini, ki je zatirala njeno pravico do svobodnih izbir in življenja prav zaradi morebitnega krnjenja družinske časti. Njena knjiga bo v slovenskem prevodu izšla prihodnje leto ali v začetku leta 2025. Šestintridesetletna avtorica je bila nedavno gostja koprske Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Skupaj z njo so se delavnice o raznolikosti manjšin in vlogi univerze pri vključujoči družbi, udeležili še predstavniki romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji ter predstavnica judovske manjšine na Švedskem. Pred mikrofon jih je povabila Lea Širok.
Jezikovni portal Fran ima deset let. Leta 2014 je bil pobudnik za zagon tega portala dr. Kozma Ahačič, predstojnik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Velik zanos ustvarjalcev je prinesel nadpovprečen odziv, saj gre za neverjetne številke iskanj po portalu, iskalci so z vsega sveta. Ob jubileju bodo posneli tudi kratek film, ki ga bodo predstavili na veliki slovesnosti ob praznovanju desete obletnice 16. oktobra v Ljubljani.
Z gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev Tolminski muzej do konca novembra odstira izjemno poglavje prazgodovine, kjer je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Fosilni ostanki, zbrani na Hušnjakovem brdu v Krapini na severovzhodu Hrvaške, so namreč največja posamična zbirka neandertalcev na svetu. Muzej krapinskih neandertalcev je prejemnik Znaka evropske dediščine za leto 2015, zato je tokratno gostovanje razstave obenem simbolno povezovanje dveh krajev, ki se ponašata s tem prestižnim nazivom, saj je tudi Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci, za katero poleg Občine Tolmin in zavoda za turizem Dolina Soče skrbi Tolminski muzej, nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2017.
V Galeriji na placu v Izoli je na ogled prva v nizu razstav ob 30. obletnici Osnovne šole Livade. Povezala je generacije nekdanjih učencev in likovna arhiva dveh likovnih pedagogov - Konija Steinbacherja in Ingrid Knez.
Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan je v novo šolsko leto vstopil s še večjo prostorsko stisko in s še večjimi prilagoditvami kot doslej. Tudi letos se je število novo vpisanih učencev v osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja povečalo. Občine slovenske Istre in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje so obljubili skupno pomoč pri graditvi novih prostorov. Med izzivi ostaja tudi veliko pomanjkanje ustreznega kadra. Mateja Brežan je obiskala ravnateljico Natašo Brljavac.
Koroška glasbenica Ditka je predstavila aktualno Pesem in pol, skladbo z naslovom 'Ljubim te, ljubim, ljubezen'.
Preplet mladosti in modrosti ali pa mladosti in izkušenj - to sta dramska igralca Rok Matek, ki je 1. septembra 2024 obeležil 15 let dela v Gledališču Koper in je igralec z najdaljšim stažem v tem gledališču, ter Mak Tepšič, ki je najmlajši igralec po letih in stažu in je v začetku septembra v Novem Sadu za svojo vlogo v predstavi SIROTE v režiji Renate Vidič prejel nagrado za najboljšo moško vlogo.
Kruha in iger, slikarstvo Toneta Kralja 1941-1945, je naslov odmevne razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine, ki bo do decembra gostovala v koprskem Pokrajinskem muzeju. Predstavljena dela enega naših najvidnejših modernistov so nastala v času druge svetovne vojne, ko je ustvarjal na Primorskem. Prav vsa, vključno z njegovimi poslikavami primorskih cerkva, so simbol pogumnega kritičnega umetnikovega odzivanja na družbeno dogajanje, kljubovanja fašizmu in upora proti raznarodovanju. Osrednje mesto pa ima dvostranska Kraljeva slika Streljanje talcev, 13.10.1942. Na hrbtni strani ima namreč še motiv, po katerem je razstava dobila ime. Več pa Lea Širok.
Tržaška Slovenka, 19 letna Suary Calligaris je v dolgih letih tega tekmovanja za Miss Trsta postala šele druga tržaška Slovenka s tem nazivom . Suary ima našim poslušalcem tudi zelo poznanega dedka - njen nono je Miran Pečenik, dolgoletni harmonikar tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga poznamo z nastopov zbora, a tudi drugih nastopov v manjših zasedbah, vselej zavednih in udarnih, z njim je skupaj s sestrami ( 5 deklet je v družini) tudi že pela na odru. Je študentka telesne vzgoje, dejavna v ženskem nogometu, ob študiju pa tudi dela in se veseli novih uspehov na polju mode v Italiji. S Suary Calligaris se pogovarja Nataša Benčič.
V Ljubljani je odlično izzvenel Avdioforum. Edinstven dogodek s predavanji, delavnicami, demo sobami in odličnimi gosti, tudi tujimi predavatelji, ki so delili svoje znanje, je nastal iz entuziazma in želje posameznikov, da bi delo z zvokom postavili na akademsko raven. Že desetletja si namreč prizadevajo za uveljavitev tovrstnega študija oz. uvedbo študija zvoka v program ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Urša Mravlje je v Ljubljani ujela tudi letošnjega dobitnika oskarja za zvok, Tarna Willersa, ki je sodeloval z Bradom Pittom.
V rubriki Pesem in pol je tokrat slavila zasedba Čedahuči s skladbo "Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti". Pogovorili smo Blaža Učakarja, avtorja in frontmana skupine Čedahuči. Njihova glasba se močno naslanja na akustične instrumente in preproste, a čustveno bogate melodije. Besedila pesmi so pogosto poetična in govorijo o intimnih življenjskih trenutkih, odnosih ter notranjih občutjih. Kako je nastala tokratna zmagovalka nam je Blaž razkril v ponedeljkovem dopoldanskem klepetu.
Pod avtocestnim in železniškim viaduktom pri Črnem Kalu je občina uredila Center za obiskovalce Kraški rob. Že ko so ga poleti urejali, so se v njem ustavljali mimoidoči. V centru so obiskovalcem na voljo zanimivosti o Kraškem robu, informacije o gradnji drugega tira, možen je nakup lokalnih izdelkov, in od danes tudi več informacij o nizu vikend prireditev na Kraškem robu. Naš sobotni dopoldan bo tudi v znamenju Vikendov na robu, ki so se začeli že zelo zgodaj.
Jezik se spreminja, obstoječe besede dobivajo nove pomene. Ko v naš prostor dobimo neko novo pojavnost, novo stvar, karkoli, moramo za to najti tudi novo poimenovanje. Noben jezik ni samozadosten in vsi dejansko prevzemajo iz drugih tujih jezikov. Pomembno pa je, da se nove poimenovalne možnosti iščejo tudi znotraj lastnega jezika, nam je med drugim povedal docent dr. Boris Kern, znanstveni sodelavec pri ZRC SAZU in predsednik 23. mednarodne znanstvene konference Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki bo od 17. do 20. septembra v Ljubljani.
Pričakovanje jeseni si lahko lajšamo tudi s koncerti. V soboto prihaja v portoroški Avditorij skupina Laibach. Državno odlikovanje, ki jim ga je meseca maja svečano podelila predsednica Nataša Pirc Musar, se prijetno lesketa v tem pozno poletnem soncu. Glasbeni urednik Armando Šturman se je v bližini Trnovske cerkve v Ljubljani sešel z Janijem Novakom, ki je že kar desetletja praktično prvo ime te kultne, kontroverzne, a vsekakor legendarne zasedbe.
15. oktober je mednarodni dan bele palice. Zato ponujamo spet v poslušanje zanimivo reportažo: Mestna občina Nova Gorica je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
V ponedejek so v Podnanosu pripravili sprejem za paralokostrelca Dejana Fabčiča, ki je v mešani ekipi z Živo Lavrinc na paraolimpijskih igrah v Parizu osvojil bronasto medaljo. "Zato se splača trenirat, s tem je poplačan ves trud. Nisem si predstavljal, da bo tako. Če bo zdravje in ekipa, bom vztrajal v športu še naprej."
Jure Lesar je svojevrsten umetnik, ki plete neposreden kitarski zvok z besedili, ki se gibljejo v polju njegovega življenja. Skladbo Zmagovalec je posnel z zasedbo Krila Ptice, ta je pretežno primorska, ki ga spremlja na koncertnih odrih. S svojo energijo spretno preklapljajo med spevnimi baladami in pravim rokenrol žurom. Nova skladba je bolj »bluzovske« narave, njen naslov pa je: Zmagovalec. Jure Lesar in Krila ptice so zmagovalci rubrike Pesem in pol.
V nedeljo se je s sklepnim koncertom Constanze Kvarteta v Minoritskem samostanu Sv. Frančiška zaključil letošnji 23. Tartini festival. Ta je ponudil sedem koncertov, ki so se odvili v Piranu in v Kopru. Vključil je perspektivne mlade glasbenike in ponudil koncerte uglednih glasbenikov na najvišji mednarodni ravni. Vtise povzema Simona Moličnik.
Znanstveno-raziskovalno središče Koper je krajanom Plavij predstavilo gradnjo Kompetenčnega centra za mediteranske kulture, ki ga bo uredilo v nekdanji karavli. Občina Koper je objekt kupila in ga s podelitvijo stavbne pravice predala ZRS-ju. Ta načrtuje, da ga bodo začeli graditi letos. Kaj še so slišali Plavčani, v prispevku Tjaše Škamperle.
Plezalna stena v Kopru je pred dvema letoma postala uradni pripravljalni center za slovensko reprezentanco. Gre za pomembno, ne le slovensko, temveč evropsko plezalno središče. Najboljši športni plezalci na svetu, vključno z dvakratno olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret ter Mio Krampl in Luko Potočarjem, bodo začeli tekmovati že v petek zvečer, ko bodo na sporedu kvalifikacijski dvoboji, v soboto pa bo »grand finale«. Tudi zaradi tega smo v začetku tedna v Divači obiskal fizioterapevta in kondicijskega trenerja Mateja Bombača, s katerim smo se pogovarjali o njegovi vlogi v Janjinem štabu, tudi takrat, ko nam je zastal dih ob njeni poškodbi v steni v Parizu.
Andrej Orel je Primorec z velikim smislom za humor in veseljem do življenja. Poleg študija italijanskega in španskega jezika ter književnosti je vzporedno obiskoval Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je svoje glasilke uril na oddelku za Jazz in zabavno glasbo. Nedavno nam je poslal avtorsko skladbo, ki jo, citiram, posveča prijateljici. Nič več kot to. Skladba nosi naslov »V modro obzorje«.
Neveljaven email naslov