Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Slovenija kljub svoji majhnosti skozi leta krepi sloves gastronomske velesile. To se je dodatno potrdilo tudi prejšnji teden, ko je eden najvplivnejših mednarodnih vodnikov na svetu gastronomije Gault&Millau podelil štiri kape in s tem razglasil za najboljše v Sloveniji deset restavracij. S Primorske sta največ, to je štiri kape, prejeli Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu in Gostilna Pri Lojzetu (Dvorec Zemono) v Vipavi. Naziv šefa tradicije si je prislužil Simo Komel iz Bistroja Grad Štanjel v Štanjelu, najboljši sommelier/natakar pa je postal 38-letni Andrej Kurež iz Restavracije Hotela Marina v Izoli. Svojo življenjsko zgodbo in poslovno pot, po kateri ga je vodila ljubezen do tega poklica, je podelil v pogovoru z Anito Urbančič.
Pogovor z Izolanom, Andrejem Percem, ki je bil nekoč član legendarne akrobatske skupine Jugoslovanskega vojnega letalstva Leteče zvezde. Danes je zaposlen na Agenciji za civilno letalstvo, kjer je vodja oddelka za licenciranje pilotov. Z njim se je pogovarjal Sandi Škvarč.
Na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic lahko spremljate pravi resničnostni šov. Na skritih lokacijah v kraških stenah so namestili majhni kameri, prek katerih lahko v živo spremljate gnezdenje dveh parov redkih ptic, velikih uharic. Valerija in Valerijo še vedno skrbno čuvata svoje jajce, v gnezdu Gine in Gigija pa so mladički postali že pravi najstniki. Kaj se trenutno dogaja v gnezdih, si lahko ogledate na spletni strani društva v zavihku – Velika uharica v živo. Še veliko zanimivega o tem projektu nam je povedal ornitolog Tomaž Mihelič. Z njim se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Diagonala335 je v minulih letih postala odmeven kolesarski dogodek, ne samo med rekreativnimi kolesarji, ampak med vsemi prijatelji športa. Tokratno izvedbo je predstavil Simon Ržen.
12. maja praznujejo medicinske sestre in zdravstveni tehniki v Sloveniji in po vsem svetu. Na ta dan, leta 1820, se je rodila prva medicinska sestra na svetu, humanistka in ustanoviteljica modernega sestrinstva Florence Nightingale. Mednarodni dan se praznuje in obeležuje že vse od leta 1965. V zadnjih 15-ih letih, se tudi v tem poklicu vse pogosteje pojavljajo moški, čeprav je v preteklosti veljalo, da je zdravstvena nega izključno v domeni žensk. Še več, kot boste slišali v prispevku, lahko ta razločevanja tudi na tem področju dela, začnemo opuščati. Mateja Brežan je obiskala Splošno bolnišnico Izola.
Leto 2020 bo v kolektivnem spominu ostalo zapisano kot leto koronavirusa, a za mnoge posameznike je bilo leto novih zgodb in dobrih idej. Primož Rojc, doma na Bistriškem, je v času zaprtja zasnoval Snežniške zverinice in Koprske beštije – lesene, ročno izdelane in poslikane igrače, ki imajo še eno poslanstvo. Gre namreč za didaktične igrače. S Primožem, ki je z lesom povezan že od malih nog, se je pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Palčica Pomagalčica, Larisa štoka je bila Osebnost Primorske leta 2019. Skupaj s svojimi škratki piše še eno novo humanitarno zgodbo. Malega Krisa iz Kopra poznamo vsi, vsi smo držali pesti zanj, a še veliko je otrok, ki za redke, posebne bolezni potrebujejo finančno pomoč dobrih ljudi. Nekdanji naslov namnejen Krisu – Podari življenje, je dobil še eno črko – Podari življenjA. Zdaj se škrati borijo za pomoč Urbanu. Z Lariso Štoka se pogovarja Nataša Benčič.
NOBEN ME NE RAZUME Za mlade milenijce in generacijo Z – spletni dogodek. 15.maja 2021 To so mladi od petindvajsetega do tridesetega leta starosti. Njim je namenjen spletni dogodek Noben me ne razume, ki ga organizira Urša Žorž iz podjetja Eventio in je nanj povabila sama znana imena. Mlade bodo nagovarjali z osebno izkušnjo - od humorja, do ekologije, sprejemanju samega sebe, begu pred perfekcionizmom, o seksu vsaj dvakrat tedensko, ljubezni do rastlin , tem kako »hrčkamo« in po nepotrebnem kopičimo predmete in kako se moramo znebiti vsega, kar nam ne služi več. Z Uršo Žorž se pogovarja Nataša Benčič
Knjiga Hoj je del projekta, v katerem so študentje Humanistike na Univerzi na Primorskem popisovali ta posebni korona čas. Risali so, pisali, posneli video zapise, naredili predstavo in izdali knjigo v pdf obliki, ki ne bo naprodaj, bo pa darilo letošnjim diplomantom FHŠ. Sogovornice Mojce Klarič so: mentorica projekta Aleksandra Schuller in študentki Ana Cikač,ki obiskuje 2. letnik mag. programa Kulturni študij in antropologija, ter Milica Golianin, študentka 1. letnika mag. študija Mediji in komuniciranje.
Zavod Sopotniki v petnajstih slovenskih občinah z brezplačnimi prevozi starejšim pomaga pri različnih vsakodnevnih opravkih in ohranjanju živega stika z ljudmi in dogodki. Prevoze seveda izvajajo tudi ves čas trajanje epidemije, ko je mobilnost za stisko starejših še posebej pomembna. Storitev brezplačnih storitev smo prvič spoznali pred sedmimi leti na Krasu in v Brkinih, v občinah Divača, Sežana in Hrpelje-Kozina. Sopotniki so nevladna, neprofitna in prostovoljska organizacija in tudi sami rabijo pomoč, da lažje pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo. Janja Smrkolj je Nataši Benčič predstavila projekt Zapeljimo starejše v lepšo pomlad, s katerim do 31.maja zbirajo sredstva za gorivo.
Labodjemu paru, ki je letos drugič zapored gnezdil na koprski Bonifiki, so neznanci iz gnezda odnesli vseh sedem komaj izvaljenih mladičkov. Nerazumljivo in zavržno dejanje preiskuje policija. Ali gre morda za nezakonito trgovanje z zaščitenimi pticami, ali za vandalizem, niti ni več tako pomembno, poudarjajo številni prostovoljke in prostovoljci, ki so tudi lani organizirali stražo pri labodjem gnezdu in poskrbeli, da so mladi labodi odrasli. Dejstvo je, da v Kopru očitno ne znamo živeti z labodi in poskrbeti za njihovo varnost, ko so najbolj ranljivi. To namreč ni prvič, da so se neznanci znesli nad labodi, izpostavljata Jasmina Čuturić in Božena Ambrozius, ki sta prav tako prostovoljno stražili gnezdo. Več o samem dogodku pa sta povedali Lei Širok.
Ob krčenju gospodarstva zaradi pandemije so se v zadnjem letu zaostrile razmere na trgu dela. V Evropski uniji so med najbolj prizadetimi skupinami mladi, ki so bili že pred pandemijo najbolj izpostavljeni prekarnim oblikam dela in z njimi povezanimi kršitvami delavskih pravic. Tudi v Sloveniji se je med prijavljenimi brezposelnimi lani najbolj povečalo prav število mladih. Kljub temu je vlada vprašanje pomoči za to skupino delavk in delavcev tako rekoč prezrla, poudarjajo v sindikatu Mladi Plus. Ob tem je zaskrbljujoče, še izpostavljajo, da so mladi pripravljeni sprejeti tudi kršitve delavskih pravic zgolj zato, da bi sploh dobili priložnost za delo. Več o trenutnem slabem položaju mladih na trgu dela je Lei Širok povedala Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi Plus.
4. maj nam danes prinaša rubriko, ki jo za naš radio pripravlja dr. Jožica Škofic, zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter na Univerzi na Primorskem. Rubriko »Imenovanje mesecev po slovensko« je tudi tokrat oblikovala Smilja Baranja.
Andraž Hribar je zmagal v rubriki Pesem in pol s pesmijo Barčica. Poklicala ga je Mojca Klarič.
Številni dogodki po vsem svetu, s katerimi smo tudi letos obeležili Dan Zemlje, 22. april, nas opozarjajo, da moramo na našem planetu ustaviti onesnaževanje in obenem pošteno spremeniti naše potrošniške navade. Veliko breme za okolje so odvržena oblačila. Na svetu vsako letu ustvarimo 150 milijard kosov oblačil in z njimi 93 milijonov ton odpadkov. In v našem delu sveta, ki živi v izobilju, se med odpadki znajdejo še povsem nova oblačila. Ja, prav takšna, ki jih nismo niti enkrat oblekli. Eden od razlogov so lahko tudi neposrečeni spletni nakupi, v prvi vrsti pa je na delu industrija hitre mode. V nevladni organizaciji Ekologi brez meja so zato razmišljali, kako naj nas spodbudijo k večji rabi rabljenih oblačil. Prišli so na zamisel o prvem slovenskem Dnevu v rabljenih oblačilih. Kot datum so izbrali 23. april. Ta dan je torej priložnost, da pobrskamo po omarah, si oblečemo kos oblačila, ki tam čaka morda že mesece ali celo leta in tudi sami sodelujemo v akciji ozaveščanja. Več pa je Katja Sreš, predstavnica Ekologov brez meja, povedala Lei Širok.
Daniela Paliaga Jankovič, Pirančanka, upokojena ravnateljica italijanske Gimnazije v Piranu, je napisala zelo poseben dvojezični vodnik po Piranu, sama ga imenuje Turistično-kulturni notes: Pirano in tasca- Piran v žepu. To je avtoričina tretja publikacija, ki jo namenja svoji skupnosti, svojemu ljubemu mestu. Le malokdo zna brati kamne, v njih izklesane misli in spomine tako spoštljivo kot ona. Na svojih poteh odkrivanja Pirana je našla zanimivosti, ki so, če b i jih primerjali s hrano - kot omaka ali začimbe. Mestu dadjejo edinstven okus. Z avtorico se pogovarja Nataša Benčič
Svetovni dan mladih prostovoljcev je kampanija, ki od leta 1988 vsako leto postavi v ospredje mlade, ki nesebično vlagajo svoj čas in energijo za dejavnosti, ki bogatijo in izboljšujejo našo družbo. Tudi mi smo jih na ta dan- 15.aprila 2021, našli nekaj, ki na različne načine pomagajo ljudem v svojem okolju. Nataša Benčič je obiskala made prostovoljke na Srednji šoli v Izoli, kjer sta naši sogovornici dijakinji 4. letnika, JULIJA MOŽINA iz Ilirske Bistrice, ki obiskuje smer gastronomija in turizem in MAŠA PIVKA, ki obiskuje smer predšolske vzgoje, obe pa sta pod mentorstvom profesorice Franke Vilhar že dolgo prostovoljki.
Naša gostja je 36-letna novogoriška pisateljica Anja Mugerli, ki je pred kratkim izdala novo knjigo kratkih zgodb z naslovom Čebelja družina. Z jezikovno virtuoznostjo avtorica v sedmih zgodbah obuja stare običaje, značilne za slovensko kulturo, ki pa so v njeni knjigi postavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anjo Mugerli je na klepet povabila Tatjana Gregorič.
V zadnjem času, ko svet, kar se potovanj tiče, ni več tako majhen, je dragocena vsaka priložnost za obisk bolj oddaljenih dežel. Izkoristil jo je tudi Sandi Škvarč, ki je ekipo Dobovca, slovenske državne prvake v dvoranskem nogometu, spremljal na gostovanju v kazahstanskem Almatyju, kjer so priigrali nastop na zaključnem turnirju lige prvakov. Ob športnih je iskal tudi druge zgodbe o tej državi in osrednjo našel v restavraciji z imenom Trieste, ki jo je pred leti v Almatyju odprl gostinec iz Rogaške slatine.
Pomlad je v polnem razcvetu. V aprilskem prispevku o poimenovanju mesecev po slovensko poglejmo, kakšna je zgodovina poimenovanja meseca april pri Slovencih. Slovenska imena mesecev so motivirana predvsem z značilnostmi spreminjajočega se naravnega okolja, pogosto tudi s prazniki in podobno. Slovensko poimenovanje za april je tema prispevka, ki ga je pripravila prof. dr. Jožica Škofic, z Instituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter z Univerze na Primorskem. Oddajo ureja Smilja Baranja.
Benetke, eno od turistično najbolj obleganih mest na svetu, so v letu pandemije izgubile kar 90 odstotkov prihodkov. Na kolenih so hotelirji, restavracije, trgovci, gondoljerji, pristaniški delavci in letališča. Zgodovinska mesta, kot so Firence, Rim in Benetke, od države pričakujejo posebno pomoč za izhod iz krize. V mestu na morju pa si želijo tudi več avtonomije pri upravljanju turizma. Benetke je obiskala naša dopisnica Špela Lenardič, ki je z nami delila svoje ugotovitve in spoznanja. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
Neveljaven email naslov