Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Letošnji pohod Po stopinjah Valentina Staniča je potekal v znamenju treh obletnic: 30 let od prvega pohoda, 250 let od rojstva Valentina Staniča in 45 let delovanja Planinskega društva Valentin Stanič Kanal. V kanalskem planinskem društvu so zato organizirali zanimivo predavanje o začetkih organiziranega pohodništva na območju današnje občine Kanal ob Soči. Predaval je dr. Robert Devetak, ki že lep čas raziskuje tudi življenje duhovnika, alpinista, pesnika, pisatelja in učitelja, Valentina Staniča, ki velja za enega od začetnikov evropskega alpinizma. Prvi slovenski alpinist je osvojil najvišje vrhove v tem delu Evrope, leta 1800 med prvimi tudi Veliki Klek (Grossglockner). Triglavu je izmeril višino, svoje vzpone pa je pogosto tudi opisal. Kanalsko planinsko društvo nosi ime po rojaku Staniču. Po njem so poimenovali društva, trge, ulice in planinske postojanke. Pri razvoju planinstva je imelo ključno vlogo leta 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, ki je že takrat imelo 27 podružnic. Ena izmed njih je bila soška, v katero se je vključilo tudi nekaj posameznikov iz Kanalskega. Na območju občine Kanal ob Soči so v začetku 20. stoletja pričeli člani društva s trasiranjem prvih pešpoti. Dejavnost se je razvijala vzporedno s pojavom turizma, ki ga je v Posočje pripeljala izgradnja bohinjske železniške proge leta 1906. O njegovih začetkih se je z zgodovinarjem Robertom Devetakom pogovarjal Boštjan Simčič.
Življenje v Dominikanski republiki je trenutno podobno kot drugod po svetu. Tudi njihova vlada je sprejela nekaj ukrepov, med drugim v mestih velja tudi policijska ura. V glavnem mestu, v Santu Domingu, je trenutno tudi Primorec Jani Fučka iz Šempasa, ki sicer živi in dela v Barceloni. V Dominikansko republiko, od koder prihaja njegovo dekle, je odšel pred enim mesecem, še pred izbruhom koronavirusa v Španiji.
Šola ni šala, a učenje je lahko tudi zabavno, sploh če učenci pri tem lahko ležijo na kauču ali postelji in gledajo Izodrom. Vse od zaprtja šol se otroški in mladinski program Televizije Slovenija z Zavodom za šolstvo trudi pripraviti novice in izobraževalne ter razvedrilne prispevke. Voditelja Nika Škrleca in Niko Rozman smo povabili v rubriko Ostani doma z nami.
Tjaša Škamperle je poklicala generalnega konzula v Trstu Vojka Volka.
Kris Zudich, za katerega je Slovenija lani v največji humanitarni akciji pri nas zbrala skoraj 4 milijone evrov, se je danes vrnil iz Združenih držav Amerike. Zasebno letalo je zjutraj pristalo na letališču Jožeta Pučnika, od tam pa se je družina odpravila na svoj dom v strogo izolacijo. Kako je vse potekalo, nam je razkrila predsednica društva Palčica pomagalčica Larisa Štoka.
Darjan Gorela je Izolan, zelo duhovit, zelo zaveden. Na Facebooku je dal pobudo, da se Izolani organizirajo in se pisno obrnejo na Pravpisno komisjo RS z zahtevo, da se jih končno neha imenovati Izolčani ali Izoljani, kar bolinjihovo dušo in srce
Kajakaš Marin Medak je najmlajši kapitan veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik, obenem je Marin trenutno edini slovenec, ki je opravil to pot. Marin dobro ve, kako preživeti daljši čas brez druženja, poudarja pomen rutine.
Po dveh desetletjih profesionalnega glasbenega ustvarjanja, 17 avtorskih albumih različnih glasbenih žanrov, številnih koncertih doma in v tujini, dvoletni turneji s simfoniki in številnih radijskih uspešnicah je v studio Hendrix prišel Gal Gjurin. Nedavno je bil na ogled postavljen tudi dokumentarni film o življenju in glasbenem ustvarjanju v Kanadi in ZDA. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak.
Ta teden je pesem in pol skladba Preštej do tri skupine Andropavza. Skupino in pesem je Aniti Urbančič predstavil pevec Andrej Predin. Foto: Roni Kordiš
V Kopru so se danes spomnili ustanovitve Sindikata novinarjev Slovenije, ki ga je 6.marca pred 30 timi leti ustanovilo 28 delegatov. To je bil prvi poklicni in prvi novinarski sindikat v takratni Sloveniji in Jugoslaviji. Ustanovna člana Jadran Čalija in Venčeslav Japelj sta ob tej priložnosti zbrala gradivo z ustanovne skupščine. Z Venčeslavom Japljem se je pogovarjala Anita Urbančič.
Ribogojnica Faronika iz Tolmina je zanimiva podjetniška zgodba. Gojijo tako konzumne ribe kot tudi ribe, ki jih vlagajo v reke za repopulacijo. Taki sta avtohtona soška postrv in jadranski lipanj. V ribogojnici vzrejajo tudi šarenke, ki jih prodajajo za prehrambne namene. Njihova posebnost je kaviar soške postrvi, ki je na voljo le v določenih mesecih. Zanj imajo tudi čakalne vrste, ne glede na to, da dosega kar visoko ceno, dobrih 300 evrov na kilogram. Ribogojnico upravlja podjetje Faronika, njegova predsednica je Urška Bizjak, ki je v pogovoru z Meto Škvarč najprej predstavila zgodovino ribogojništva v Posočju.
Rak debelega črevesa je eden najpogostejših rakov tako pri moških kot pri ženskah. To je rak, ki ga lahko odkrijemo v zgodnjih fazah in ga lahko uspešno zdravimo. S to diagnozo se praktično vsak dan srečuje abdominalni kirurg in predsednik Obalnega društva za boj proti raku Tomaž Jakomin. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Dr. Mitja Ruzzier, vodja čezmejnega projekta Crossborder Acceleration Bridge (CAB) na Fakulteti za management na Univerzi na Primorskem, je v pogovoru z Anito Urbančič predstavil projekt, ki se z letošnjim marcem sicer zaključuje. Prinesel je mnoge multiplikativne učinke. Med drugim je spodbujal medsebojno razumevanje med ključnimi akterji inovativnega ekosistema in sodelovanje na čezmejnem območju kot tudi širše. Inovativni start-upi so se v preteklih mesecih aktivno udeleževali izobraževalnih delavnic v Sloveniji in Italiji ter s pomočjo mentorjev razvijali svoje izdelke in storitve ter iskali inovativne načine vstopa na nove trge. Po enem letu intenzivnega dela so vsa sodelujoča podjetja imela priložnost svoje dosežke in inovativne poslovne ideje tudi predstaviti na dogodku CAB EXPO v Benetkah.
Urban Posedi in Sonja Kocjančič iz vasice Trsek gradita samooskrbni čebelnjak v slovenski Istri, ki bo prvi tak čebelnjak na svetu. Trenutno imata na svojem posestvu, ki je veliko okoli pet hektarjev, posajena zelišča, kot so smilj, rman, šentjanževka, lavanda, ognjič in konopljika. Na zemljšču je tudi energijski labirint s spremljajočimi energijskimi krogi, in prav zato se ta učna pot imenuje Zeliščno-energijska učna pot.
Zala Kralj in Gašper Šantl sta na pustni torek v Studiu Hendrix predstavila dve novi skladbi z aktualnega albuma 4.
Rok Matek je dramski igralec, ki letos v Gledališču Koper praznuje 10 let dela. Njegov igralski opus je izjemen, je prejemnik Severjeve nagrade, nagrade Tantadruj za vlogo v predstavi Trio, ki jo spet postavljajo na oder. Kljub delu v Kopru pa še vedno ohranja vezi z rodnim Laškim.
Skupina Fed Horses je velika in pomembna osvežitev v slovenski popularni glasbi. Četudi se deklarira kot alternativni country, na čelu z odlično pevko Uršo Mihevc prispeva h krajinski in k žanrski različnosti domače glasbene scene ter je sinonim za kakovostno popularno glasbo, ki z živimi predstavitvami vsakič znova dokazuje, da je prostor za drzno in drugačno tudi v ustvarjanju in sprejemanju glasbe, ki ni namenjena samo za ozek specializirani krog poslušalcev. V torkovem Dopoldnevu in pol je člana, Uršo Mihevc in Roka Škrlja, gostil Iztok Novak - Easy.
Nena Cah, ki vodi plesno skupino N1 dance team na Škofijah, je svojim učenkam med božično-novoletnimi prazniki predlagala poseben izziv: 10 dni brez telefona. Nekatere so to sprejele z navdušenjem, preizkus pa izvrstno prestale. Posebej jih je navdušilo predavanje Lorene Pahović iz Logouta v Izoli, ki se ukvarja z nekemičnimi odvisnostmi in je sodelovala z njimi ter jim predstavila negativne učinke pretirane rabe digitalne tehnologije. Zgodbo o tem, kako je prestala izziv, je s poslušalci delila tudi 14-letna Ana Vilimanovič.
Nuša Mavrič, Babu Nicolae, Zala Rajter Hacin in Tinkara Hladnik so bili del ekipe na prvem strokovnem predtekmovanju, ki je potekalo prav v Izoli. V finale TUŠEVE ZVEZDICE ste se uvrstili dve ekipi, Srednje gostinske šole Radovljica in Srednje šole Izola. Seveda pa brez učitelja strežbe Branka Miklobušca in njegovih kolegov, ne bi šlo. V goste jih je povabila Nataša Benčič.
Novogoriška glasbena ustvarjalka Barbara Šinigoj je v preteklosti kot "spremljevalni vokal" sodelovala tako rekoč z večino slovenske glasbene estrade. Nedavno se je odločila, da želi svojo življenjsko zgodbo in emocije preko glasbe, »brez sprenevedanja in z razgaljeno dušo«, posredovati kakovostne glasbe lačnim poslušalcem. Tokrat v zasedbi, ki združuje vse elemente njene izraznosti. Njeni glasbeni izpovedi in zgodbam, ki so pripeljali do nje, boste lahko prisluhnili v torkovem dopoldanskem programu.
Zala Hreščak je slabovidna ljubiteljska pevka, ki se s petjem ukvarja že od malih nog. Več let je prepevala v mešanem pevskem zboru v Senožečah. Na klavirju jo bo spremljal Matej Barič.
Neveljaven email naslov