Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novogoriški glasbenik, kantavtor Matija Bolčina začenja zanimivo glasbeno doživetje. Pridobil je dovolilnico za uličnega umetnika v Poreču. Na začetku sezone se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak. Če se boste sprehajali po tem obalnem mestu, boste lahko slišali tudi njegovo glasbo….
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Novogoriški glasbenik, kantavtor Matija Bolčina začenja zanimivo glasbeno doživetje. Pridobil je dovolilnico za uličnega umetnika v Poreču. Na začetku sezone se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak. Če se boste sprehajali po tem obalnem mestu, boste lahko slišali tudi njegovo glasbo….
Izšla je knjiga o zgodovini in kulturi vasi Kobjeglava in Tupelče. Avtor Jože Abram, laični zgodovinar in domoznanec, je v njej zbral kopico znanj o domačem kraju, ustvarjalnosti domačinov, etnoloških in umetnostnozgodovinskih znamenitostih, dialektologiji, arhitekturi, kmetijstvu itn. Gre za delo, ki utrjuje vaško identiteto, pomembno osnovo narodne skupnosti. Več o vsebini je avtor sam povedal Ljubi Sušanj.
V portoroškem Avditoriju so pripravili "Koncert najlepših pesmi". Pod umetniškim vodstvom Maria Petvarja, glasbenika, ki je veliko ustvarjalne moči namenil zborovskemu petju in komponiranju, so se na odru zvrstili izvrstni izvajalci popularne glasbe, med njimi tudi Oto Pestner in gostje iz tujine. Pred koncertom smo gostili Maria Petvarja in nekaj izvajalcev.
Konec minulega leta je tudi v Slovensko Istro prišla "Živa knjižnica". Gre za inovativen način, ki obiskovalca sooči z lastnimi predsodki in s stereotipnimi predstavami o ljudeh. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjših in družbeno ogroženih skupin, ki so pripravljeni javno govoriti o svoji izkušnji. Projekt Živa knjižnica, ki poteka pod geslom "Ne sodi knjige po platnicah!", se je rodil v Kopenhagnu na Danskem, ko so leta 1993 brutalno napadli in zabodli mladega fanta, ki je napad na srečo preživel. V živi knjižnici v Ankaranu je bila Mateja Brežan.
Zdaj pa se odpravljamo v slikovito vas Gŕgar, ob vznožju Banjške planote, nedaleč od Nove Gorice. Tako kot je slikovita vas, je tudi tamkajšnje življenje, ki ga dodobra zaznamuje tamkajšnje Kluturno društvo. Tri desetletja so minila od njegove ustanovitve in v tem času so člani na različnih področjih zarisali trajne sledi na kulturnem podorčju in življenju krajanov vdahnili tisto prepotrebno kar daje vsakdanu veselje in radost. Ingrid kašca Bucik zdaj gosti predsednika društva Mateja Čubeja, s katerim se bosta besedno sprehodila skoti bogato ustvarjalno pot.
Iztok Novak se je z Natašo Benčič pogovarjal o pripravah na deseto izvedbo projekta Osebnost Primorske.
PUM - projektno učenje za mlajše odrasle je program, namenjen vsem mladim od 15. do 25. leta, ki nimajo končane srednje šole in niso v službi. Je edini program, ki se v Obalno-kraški regiji strokovno ukvarja s srednješolskimi osipniki. Izobraževanje je za vse udeležence brezplačno. Več o tem mantorica Danjela Gustinčič in udeleženec programa.....
Kolega iz italijanskega programa Flavio Forlani je tik pred iztekom minulega leta izdal obsežno knjigo starih istrskih pregovorov. Gre za italijansko- slovensko izdajo z ustrezno razlago in s smiselnimi vsebinskimi razdelki. Z avtorjem smo razpravljali o pomenu in namenu omenjene knjige.
V Tolminskem muzeju so na ogled postavili razstavo Kot nekoč - Breginjski kot v arheoloških dobah. Razstava, ki so jo oblikovali Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja ter Teja Gerbec in Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije, obiskovalce popelje vse od konca mlajše kamene dobe, pa do zgodnjega srednjega veka. Avtorji razstave pravijo, da je v arheološkem smislu Breginjski kot slabo poznan, zato so razstavo tudi pripravili. Več pa v prispevku Lee Kemperle.
Silvestrska noč je za nami. Noč, ko si izmenjamo nešteto lepih želja za začetek novega leta. Verjetno ste tudi naše poslušalke in poslušalci med tistimi, ki v zadnjih letih novoletne čestitke pošiljate v obliki sms-ov ali po elektronski pošti. Kljub temu pa je še nekaj takšnih, ki napišejo morda celo doma izdelano novoletno čestitko, nalepijo nanjo znamko in jo pošljejo po običajni pošti. Da je to res, ugotavlja tudi koprski poštar David Krepek, ki je znan predvsem po tem, da je vedno dobre volje. In ta je seveda nalezljiva. Na delovni dan pred prazniki se mu je na terenu pridružila Lea Širok.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Danes praznujemo Dan samostrojnosti in enotnost i- v počasitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno pot. Najprej je bil to dan samostojnosti, kasneje pa smo mu dodali še enotnost, saj so Slovenci in Slovenke s tem dejanjem izkazali največjo enotnost v dotedanji zgodovini. Z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc se o tem, koliko je naša država še samostojna in kakšne so njene priložnosti v evropskih in svetovnih integracijah, pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
Hudo preprosto je knjiga več avtorjev, v kateri so zbrani domiselni nasveti, hitri recepti in ljubke ideje za darila, praznike, okrasite stanovanja, domačo zabavo in še marsikaj. V studiu oddaje Dopoldan in pol Radia Koper nas je obiskala ena od avtoric, Tjaša Brajdih. Z njo se je pogovarjala Nataša Benčič.
Zakaj je Postojnska jama navdušila enega največjih svetovnih mojstrov wudang kung fuja Yuan Li Mina, ki je pred kratkim prvič vodil seminar te borilne veščine v Sloveniji? Zakaj je kulturna dediščina pogorja Wudangshan, kjer je Li Min doma, vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca? In kakšna je borilna veščina wudang pai kung fu? Odgovore je pri mojstru Li Minu in njegovemu učencu Juretu Čehu, ki živi na Kozini in dela v koprskem pokrajinskem muzeju, poiskala Lea Širok.
Koper je četrto mesto v Sloveniji, ki ima Konfucijevo učilnico. Vendar prvo, ki bo pod okriljem Konfucijevega inštituta v Ljubljani delovala na univerzitetni ravni. Prostor je dobila na sedežu Univerze na Primorskem, njena glavna naloga pa bo spodbujati učenje kitajskega jezika na vseh ravneh ter promovirati kulturo države s tretjim največjim svetovnim gospodarstvom. Na slovesnem odprtju učilnice v Kopru je bila Lea Širok.
Sanja Gregorčič je doma v Vrsnem in je daljna sorodnica velikega pesnika Simona Gregorčiča. Sledila je svojim sanjam, želela je postati igralka in odšla na študij v ZDA, kjer je maja 2013 diplomirala kot najboljša v svoji generaciji. Na Ameriški akademiji dramskih umetnosti, kjer je diplomiralo že 96 dobitnikov Oskarjev in znana igralska imena kot so Redford, De Vito, Grace Kelly in drugi.... Zdaj dela doktorat v Sloveniji, zato smo jo lahko povabili pred mikrofon, a se potem vrača v Zda, jer je v Losa Angelesu odigrala že nekaj vlog na filmu in tv. Sanja svoje sanje živi.
"Zero Waste - jadranska mreža prireditev in festivalov" je projekt programa Evropske unije za čezmejno sodelovanje Adriatic IPA. Cilj projekta je ustvariti "Zero Waste" spletno mrežo prireditev in festivalov s čim manjšim vplivom na okolje. V program je vključena tudi Fakulteta za turistične študije - Turistika v okviru Univerze na Primorskem. Več o tem je Barbari Čepirlo povedala prorektorica za mednarodno sodelovanje Tadeja Jere Jakulin.
Bruno Santini, član fotokrožka Fotoviedo Trst80, je v znameniti šempolajski Štalci pripravil izvirno razstavo z naslovom PIJAČE V PRVI SVETOVNI VOJNI. Voda kot najbolj iskana tekočina na fronti, je dobila primarni pomen, vse ostalo, na primer pivo ali žgane pijače, so bili priboljški nezanemarljiverga kulturološkega pomena. Več o tem v prispevku Ljube Sušanj
Martinovanje je ponekod del kulturne dediščine. V Kubedu naj bi izvor praznika segal v 19. stoletje, nekatere običaje pa so ohranili vse do danes. Tudi na Tržaškem, na Proseku vaške organizacije vsako leto pripravljajo prikaz prevoza vina po starem. Oba kraja je obiskala Tjaša Lotrič:
Upokojena profesorica slovenskega in ruskega jezika Helena Čujec Stres je minuli petek predstavila še drugi del Slovarja zatolminskega govora. Tako se je zaključilo dolgoletno raziskovanje tega narečja, v obeh delih pa najdemo več kot 9600 besed. Avtorica pravi, da je narečni govor prvi materni jezik, ki ga je potrebno spoštovati. Predvsem pri mlajših pa opaža, da ne govorijo čiste zatolminščine, temveč se ta meša z drugimi primorskimi narečji. S Heleno Čujec Stres se je pogovarjala Lea Kemperle.
Voda je pomembna reč. Lahko jo pijemo, čeprav nekateri pravijo, da ni tako dobra in da jo v glavnem pijejo mame. Prav pride za kopanje, pa gasilci jo tudi potrebujejo... tako so Janji Novoselc povedali otroci iz skupine Pikapolonic v vrtcu Dutovlje. Kaj še so dodali, pa v posnetku.
Neveljaven email naslov