Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
1507 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Radijski valovi so bili v času epidemije skoraj edini stik glasbenikov s svojo publiko. Še posebej to velja za nastope v živo. Koncertni odri in dvorane so ostale prazne, druženje ljudi onemogočeno, glasbena dejavnost pa je praktično zamrla. Tu je svoje poslanstvo opravil radio, ki je tako povezal izvajalce in občinstvo. Produkcijska ekipa Radia Koper je v letu 2020 opravila kar 54 radijskih in 32 video prenosov glasbenih dogodkov, tako iz glasbenega studia Hendrix Radia Koper kot tudi s prizorišč na terenu. Glede na to, da je ekipa majhna je ustvarila imenitne glasbene poslastice. To je prepoznala tudi naša RTV hiša in ji podelila priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Razlog in pol, da se je Boštjan Simčič odpravil v samo osrčje naše zvočne produkcije in preveril, kako poteka delo na terenu.
Radijski valovi so bili v času epidemije skoraj edini stik glasbenikov s svojo publiko. Še posebej to velja za nastope v živo. Koncertni odri in dvorane so ostale prazne, druženje ljudi onemogočeno, glasbena dejavnost pa je praktično zamrla. Tu je svoje poslanstvo opravil radio, ki je tako povezal izvajalce in občinstvo. Produkcijska ekipa Radia Koper je v letu 2020 opravila kar 54 radijskih in 32 video prenosov glasbenih dogodkov, tako iz glasbenega studia Hendrix Radia Koper kot tudi s prizorišč na terenu. Glede na to, da je ekipa majhna je ustvarila imenitne glasbene poslastice. To je prepoznala tudi naša RTV hiša in ji podelila priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu. Razlog in pol, da se je Boštjan Simčič odpravil v samo osrčje naše zvočne produkcije in preveril, kako poteka delo na terenu.
Čeprav je Miki Vlahovič vsej Sloveniji dobro poznan kot član zasedbe Victory, je nedavno presenetil s skokom v samostojne vode - predstavil je svojo novo pesem z enostavnim naslovom Rad te imam. Z njo je ta teden zmagal v rubriki Pesem in pol.
Pred letom dni smo v Sloveniji potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Kaj vse se je v tem letu zgodilo, spremenilo! Med drugim tudi nastanek in registracija cepiva proti Covidu -19. Cepivu ne zaupajo vsi. Pomembne so verodostojne informacije, ki jih zbirajo in delijo tudi študenti medicine v okviru projekta Imuno. To je javnozdravstveni projekt, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije in združuje študente različnih naravoslovnih fakultet Univerze v Ljubljani. Če je kdo pomislil, da je to kakšna novonastala skupina zagovornikov kovid cepiva, se moti. Študenti so se začeli povezovati že pred šestimi leti. Med njimi je tudi študentka četrtega letnika Medicinske fakultete Chiara Pegan. Čeprav je Primorka, Ajdovka, se je Tjaša Škamperle zaradi študijskih obveznosti z njo srečala in pogovarjala sredi Ljubljane.
Marec je mesec, ki nam postreže s pomladjo. Meteorološka se je začela včeraj, koledarsko pomlad pa še čakamo. Oton Župančič je zapisal, da je marec čas, »ko nam zunaj še zima kima«. V prispevku Smilje Baranja, boste slišali, od kod ime marec in kako ga imenujemo Slovenci. Prispevke na temo »Imena mesecev po slovensko« za naš radio pripravlja znanstvena svetnica, zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter na Univerzi na Primorskem, dialektologinja prof. dr. Jožica Škofic.
Zamejski glasbenik, tržaški »bluzmen«, Ivo Tull, tudi radijec, ki ga lahko slišimo na valovih Radia Trst A, je zaljubljen v blues že od malih nog. Ljubezen in strast do tega žanra, je pred nekaj leti zapečatil na albumu Hudičev sod, ko se je poklonil tudi bluesovskemu velikanu Robertu Johnsonu. Bomo pa danes v oddaji Pet do enajstih, v kateri se bo predstavil s svojim triom, zagotovo slišali tudi kaj novega.
Po dveh mesecih so v soboto končno spet pognali naprave na Kaninu, kjer je skoraj sedem metrov debela snežna odeja. Od tam se je v živo javila naša dopisnica Mariša Bizjak.
Natalija Rot je doma iz Kobarida in je že dolga leta tolmačka za slovenski znakovni jezik. Na radijski obisk smo jo povabili zato, ker se bliža trenutek, ko bo slovenski znakovni jezik za gluhe in gluho slepe končno vpisan v slovensko ustavo. Z gostjo se pogovarja Nataša Benčič.
Vsak od nas je že kdaj slišal stavek, podoben temu: "Ah daj, ne rabiš se zahvaljevati." ali "Ne rabiš mi tega govoriti." Zakaj je glagol 'rabiti' v takih primerih napačen, vam bodo razložili študenti FHŠ UP.
V studio Hendrix je prišla skupina, ki je prejšnji teden izdala novo skladbo: Folk Idoli. Kaj so imeli v mislih, ko so ustvarjali skladbo “Tisto početje”, tretjo v nizu izdanih singlov, ki se počasi zlagajo v končni mozaik prvega albuma, so povedali Easyju, ki jih je povabil na obisk.
Žan Carli je Izolan, ki zdaj živi v Pomjanu pri Kopru, je mladi "Influencer"- vplivnež, ki na svojem Fb profilu in youtubu objavlja pozitivno in športno naravnane videe. Svoj čas in energijo usmerja v raziskovanje različnih načinov za izboljšanje življenja. Zelo je zagret nad metodo Wima Hofa, Nizozemca, ki v kratkih hlačah in obuvalu premaguje ekstremni mraz in led. Po njegovem vzoru gre to nedeljo, 21.februarja nekaj junakov v kopalkah peš na Slavnik. Njihov pohod ima v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije tudi dobrodelno noto. Nataša Benčič je Žana Carlija povabila pred mikrofon.
Marsikdo si brez glasbe ne predstavlja življenja.Eden izmed njih je Jan Baruca, glasbenik, ki je na slovenski glasbeni sceni že dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ko stopi na oder, si nadene ime Yan Baray, pod katerim ga poznamo zadnjih nekaj let. V torek je v studiu Hendrix nastopil skupaj s spremljevalno skupino. Predstavil je pesmi iz obeh svojih albumov.Vabljeni k poslušanju in ogledu nastopa.
Uvedli smo novo rubriko, v kateri razkrivamo imena mesecev po slovensko. Naša sogovornica bo do konca leta dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Kampanja ozaveščanja o raku pri otrocih in mladostnikih po vsem svetu poteka od leta 2002 ter spodbuja k razumevanju bolezni, zavzemajo se za napredno zdravljenje. Simbol tega dne je zlata pentlja. Pri nas ne mine teden, ko ne bi pri otrocih in mladostnikih odkrili vsaj enega primera raka. Vsako leto v Sloveniji zboli od 70 do 80 otrok, v svetovnem merilu 90 tisoč otrok. Veliko jih je, mnogo preveč, teh malih junakov, katerih starši so se v Sloveniji organizirali v društvo "Junaki iz 3. nadstropja". Predatavil ga je eden od ustanovnih članov društva, Matija Gradišar. Pogovorili smo se tudi s pravo junakinjo, 7-letno Anja Zalokar iz Lucije. Prispevek sta pripravili Janja Lešnik in Mateja Brežan.
V tednu, ko je, sicer v omejenem obsegu, po dolgem času stekel tudi individualni pouk na glasbenih šolah, smo preverili, kako so se učenci in učitelji vračali v svoje učilnice na Glasbeni šoli Koper. Najprej smo pri ravnateljih preverili, kdo je sploh sploh smel priti k pouku, potem pa na hodnikih zaznali prve zvoke instrumentov. V učilnicah violine, klavirja in harfe so nam tudi zaigrali v mikrofon, predvsem pa so nam povedali, kako so veseli. vsi.
Če ste se kdaj vozili po Goriških Brdih ste zagotovo ob krožišču v Gonjačah opazili napis »Vsak patk disko«. Morda ste v samem napisu skušali razvozlati pomen besede »patk«, ki v briškem narečju pomeni petek. Verjetno se pa niste nikoli spraševali o izvoru in pomenu tega zapisa. Zagotovo si tudi Dušan Matjac ni predstavljal, da bo njegov zapis postal kulten. V začetku osemdesetih je z belo barvo zapisal na zid te besede, ki so sporočale, da je na Humu plesišče. Takrat je še kot najstnik vrtel disko glasbo na tradicionalnih petkovih žurih, ki so bili znani daleč naokoli. V spočetje in izvor slogana »vsak patk disko« se je spustil Boštjan Simčič.
Njaboljši slovenski krof je od 9.februarja 2021 doma v slaščičarni Cafe Central hotelov Lifeclass v Portorožu , naš sogovornik pa je BORUT JAKIČ, idejni vodja te lepe zgodbe, sicer šef vseh kuhinj hotelov Lifeclass.Po letu, ki je bilo za turizem in gostinstvo zelo naporno , so se pri Turistično-gostinski zbornici Slovenije odločili, da priredijo izbor najboljšega krofa v Sloveniji : ker so želeli počastiti pust, slovensko kulinariko in projekt Slovenija evropska gastronomska regija 2021 ter tako vliti malo optimizma v panogo.To se je zgodilo v Ljubljani,33 sodelujočih iz vse Slovenije, so krofe dostavili kar s hitro pošto, ocenjevala jih je žirija : priznana kuharska mojstrica Alma Rekić, dolgoletna strokovna učiteljica slaščičarstva na BIC Ljubljana Cecilija Per ter predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj. Z Borutom Jakičem se pogovarja Nataša Benčič.
Na torkov koncert v studiu Hendrix smo v tednu, ko slavimo slovenski kulturni praznik, povabili mlado kantavtorico in književnico Sandro Erpe, sicer magistrice primerjalne književnosti in študentke doktorskega študija humanistike in družboslovja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je pred dvema letoma izdala svoj pesniški prvenec Prtljaga, lani biografijo o Amy Winehouse, v zadnjih dneh minulega leta pa je luč sveta ugledala njena druga plošča z naslovom Samote, katere rdeča nit je samota v vseh njenih oblikah.
Bogdana Herman in dr. Marko Pavliha, ki je tudi sicer izjemno ploden pisec, sta skupaj izdala knjigo MALA ŠOLA RETORIKE 2, ki je, kot naslov pove, nadaljevanje njune prve knjige. Izšla je pri Založbi GV leta 2020. Retorika je veščina, ki jo potrebujemo v vsakdanjem in profesionalnem življenju, četudi mislimo, da je morda ne. Najboljši govorec ni tisti, ki le dobro govori, temveč tisti, ki tako kot govori, tudi misli, je prvi stavek, zapisan drugi izdaji na pot.V času, ko živimo s kovidom in nas preko ekranov nagovarjajo različni govorci, pa smo na retoriko še posebej občutljivi.Prof. dr. Marko Pavliha je naš gost, ob njegovem imenu običajno zapišemo: slovenski politik, poslanec, pravnik, redni profesor prava in publicist, mednarodno priznani pravni strokovnjak. Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
Danes se na Radiu Koper spominjamo Danila Kocjančiča, enega največjih ustvarjalcev hitov slovenske glasbene scene. V prispevku, ki sta ga pripravila Easy in Armando Šturman, smo predstavili posnetke njegovih skladb v italijanskem in angleškem jeziku.
Neveljaven email naslov