Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarni film "Zadružni dom" podpisuje scenarist in režiser Amir Muratović. Zadružni domovi so ob nastanku služili srečevanju, povezovanju, skozi desetletja so marsikje spremenili svojo namembnost, a so še vedno prostori srečevanj za kulturne in športne dogodke. V njih so ponekod knjižnice, celo stanovanja. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948. Film potuje po slovenskih pokrajinah, predstavlja ljudi in dejavnosti v njih, predstavlja spomine na prostore, ki so še danes dnevna soba skupnosti kraja. Med temi domovi je tudi veliko primorskih . Film nam je tik pred televizijsko premiero ( 16.5 ob 21.10 na TV SLO1) predstavil režiser Amir Muratović. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dokumentarni film "Zadružni dom" podpisuje scenarist in režiser Amir Muratović. Zadružni domovi so ob nastanku služili srečevanju, povezovanju, skozi desetletja so marsikje spremenili svojo namembnost, a so še vedno prostori srečevanj za kulturne in športne dogodke. V njih so ponekod knjižnice, celo stanovanja. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948. Film potuje po slovenskih pokrajinah, predstavlja ljudi in dejavnosti v njih, predstavlja spomine na prostore, ki so še danes dnevna soba skupnosti kraja. Med temi domovi je tudi veliko primorskih . Film nam je tik pred televizijsko premiero ( 16.5 ob 21.10 na TV SLO1) predstavil režiser Amir Muratović. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Z veseljem se odzovem, ko se mi ponudi priložnost za popularizacijo ženskega nogometa in za predstavitev deklet, ki smo se odločile, da bomo postale nogometne sodnice,« je ob dogovarjanju za intervju izpostavila Aleksandra Česen. Postavna Gorenjka je bila v rosni mladosti nogometašica v Nogometnem klubu Velesovo pri Kranju, na povabilo tamkajšnjih nogometnh delavcev se je nato odločila, da se preizkusi kot sodnica in začne tudi sama podirati tabuje, ki so se spletli okrog nogometa. Dekleta se odločno vključujejo v nogometno dogajanje, eno od področij, kjer sta si spola na nogometnih zelenicah najbolj enakovredna je prav sojenje, saj se tudi pri nas dogaja, da v nižjih starostnih kategorijah oziroma v nižjih ligah tu pa tam fante na igrišče namesto sodnikov pripeljejo sodnice. Večkrat je v tej vlogi tudi 31 - letna Aleksandra Česen, mednarodna nogometna sodnica, ki je tudi v luči jutrišnjega praznika Sandiju Škvarču zaupala nekaj zanimivih podrobnosti o svoji in vlogi ostalih deklet, ki so se zapisala nogometu.
Nova rubrika, ki jo bomo v eter spustili 10 sobot zapored ob 10.00. Njen naslov je "PRAVA MERA", vsakokrat pa se bomo v njej lotili druge teme, povezane z našim odnosom do sebe in drugih. Naš gost je vedenjski trener Yan MYR. Prva v nizu oddaj ima naslov IMETI RAD SEBE. K poslušanju vas vabi Nataša Benčič
Prva pomembna knjiga. To je naslov knjige, ki jo je napisal prijazni Yan Myr. Tako se je na naslovnico knjige, namenjene velikim in malim otrokom, podpisal. Avtorju knjige, ki nas k branju vabi z mislijo, da je v njej vse, kar bi morali izvedeti kot otroci, je sicer ime Janez Mlakar, a tale Myr v priimku obeta, da bomo v knjigi tudi mi sami našli veliko koristnega, mir v duši pa je…morda, najlepši mir, kar jih je. Jana smo na obisk v studio povabili kot avtorja knjige, ki bo 10 sobot točno ob 10.00 zvenela tudi na radijskih frekvencah. Vsak teden bomo v rubriki, ki smo jo poimenovali PRAVA MERA, v krajšem pogovoru z avtorjem slišali eno temo, jo zaključili z »domačo nalogo« in z nekaj spodbudnimi mislimi vsakokratne vsebine, popeljali v lepši konec tedna. Zakaj naslov »Prava mera«? Ker je v življenju pomembna vsepovsod- v odnosih do sebe in drugih, pri hrani, pijači, pri delu, učenju, igri in še kje…Z avtorjem se pogovarja Nataša Benčič.
Obiskal na bo igralec Rok Matek, diplomant AGRFT-ja, dobitnik Severjeve nagrade, ki je po diplomi dve leti deloval v svobodnem poklicu in nastopil v uprizoritvah ljubljanske Drame, Slovenskega mladinskega gledališča, Gledališča Glej, Lutkovnega gledališča Jože Pengov, Prešernovega gledališča Kranj, zavoda Flota, Gledališča ŠKUC in drugih zunajinstitucionalnih projektih, leta 2009 pa je postal stalni član gledališča Koper. V zadnjem obdobju je polno zaposlen z vlogo v glasbeni komediji Ventilator, velika koprodukciji Gledališča Koper in Novosadskega gledališča, ki bo v začetku marca gostovala na Dnevih slovenkse komedije v Celju.
Svetovni dan Civilne zaščite obeležujemo tudi v Sloveniji, danes ob 13.00 bo osrednja slovesnost na Brdu pri Kranju. Ob tej priložnosti smo poklicali poveljnika Civilne zaščite Slovenije Srečka Šestana, ki je bil leta 2014 tudi med našimi mesečnimi osebnostmi Primorske, saj je bilo njegove delovanje v času žleda in ujme v Postojni in širše, z eno besedo - neprecenljivo.
Margerita Jurkovič iz Pirana je pravnica, ki se je izobraževala tudi na post doktorskem študiju v ZDA in tam prvič odkrila ameriški nogomet. Njeni zapisi na blogu so izzvali veliko pozornosti, do te mere, da so ji predlagali izid knjige.
Album Zemljin sin portoroškega glasbenika Jureta Lesarja je izšel jeseni 2018. Prva dva singla, 'Mestno kolo' in 'Zemljin sin II' sta vsak s svojo zgodbo pritegnila pozornost javnosti in radijskih postaj. Na albumu je 9 avtorskih pesmi, 9 različnih zgodb in Jure je napisal glasbo in besedilo za vse skladbe.
Ta teden poteka Svetovni kongres mobilnih komunikacij (Mobile World Congress), ki je Barcelono spremenil v svetovno prestolnico mobilnih komunikacij. Tja smo poklicali Matjaža Ropreta s portala Tehno.zvezdje.si, ki nam je zaupal, da so zvezde trenutka upogljivi zasloni ter omrežje 5 G. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Ples je njeno življenje. Tako bi na najkrajši možen način opisali Fiono Johnson Kocjančič, ustanoviteljico plesnega centra Fiona v Kopru. Plesna učiteljica, mentorica in koreografinja se zadnja leta udejstvuje kot podpredsednica mednarodne plesne zveze in športna direktorica mednarodne plesne zveze IDO (International dance organization). Da česar se loti, počne dobro, potrjuje tudi posebno priznanje, ki ga je prejela konec januarja v Italiji za velik doprinos pri uveljavljanju plesa kot športne discipline tako v Italiji kot na nivoju svetovne zveze. To je zadosten razlog, da smo jo povabili v naš studio.
Dober pilot je star pilot je načelo, ki velja v letalstvu. Seveda ne gre prezreti tudi ostalih zakonitosti, ki oblikujejo podobo atraktivnega prevoznega sredstva, ki je takšno, kot ga poznamo, staro šele dobro stoletje. Le nekaj let manj ima legenda slovenskega in še posebej primorskega letenja, Edi Lorencon. Zelo pestra je življenska zgodba 92-letnega Edija, ki je v povojnih letih postavljal temelje letalske dejavnosti v Ajdovščini. Na kratek klepet smo ga povabili ob izidu knjige zaljubljeni v letenje, kjer je ob mnogih opisana tudi njegova letalska kariera.
Popijemo jo na miljone litrov, nekateri si jutra ne predstavljajo brez nje, za mnoge je ritual, za druge potreba, morda celo razvada. Ali pa priročen izgovor za kratek predah oziroma klepet v prijetni družbi. Nekaterim še posebej tekne ob dimu. V mislih imam seveda kavo, kafe po naše, napitek ob katerega okusu in vonju se sklepajo posli in prijateljstva, tudi tista globlja. Napitek, ki nas združuje. Pa vemo o njej kaj več kot to, da raste na drevesu imenovanem kavovec, da jo pražijo tudi v bližnjem Trstu, da smo jo nekoč švercali iz Italije in seveda, da nas lahko naredi budne. Morda veste, kako se imenuje strokovnjak za pripravo in serviranje kave? To je barist. Pravzaprav tudi sam nisem vedel, pomagal mi je Tomi Pance, vodja Perline kavarne Dolce vita, ki nas bo popeljal v skrivnosti priprave in pitja kave
Prvega februarja je v Vrtojbi Moya predstavila svoj prvenec Zvezdni utrinki. Primorko Mojco Štoka so poslušalci Radia Koper spoznali že pred časom, tokrat se je Iztok Novak Easy z njo pogovarjal o prvi samostojnem glasbenem izdelku, ki ga je nedavno predstavila v Šempetru.
Danes mineva 11 let od smrti vélikega politika, nekdanjega dolgoletnega predsednika stranke LDS, predsednika vlade in države, doktorja Janeza Drnovška. Kot je znano, je zadnji dve leti svojega življenja preživel v hiši na Zaplani nad Vrhniko. Leta 2014 je to hišo kupil mlad par s Krasa. Tomaž Hréščak in njegova partnerka Andreja sta hišo našla bolj po naključju, ko sta iskala, kam bi se preselila iz stanovanja v Šentvidu. Želela sta si manjše hiše na mirni lokaciji, blizu gozda in ne daleč od Ljubljane. Hiša na Zaplani je združevala vse to in takó je postala njun novi dom. Obiskala ju je Nina Brus in s Tomažem Hréščakom posnela tale pogovor.
Nova zgoščenka z naslovom Sonce ljubo ni prvi nosilec zvoka skupine, ki že vse od leta 1995, torej že 24 let ,goji ljudsko pesem Brkinov, Hrušice. Tisto pesem, ki se prenaša iz roda v rod in je ne najdemo vselej v notnih zapisih, pač pa pri ljudeh, Včasih Hrušiški fanti naredijo kak glasbeni izlet ali si privoščijo zanimiv glasbeni obisk in tako so se tokrat podali v glasbeno sodelovanje s skupino z Violoncelli itineranti - mednarodno skupino violončelov, ki se posveča vsem zvrstem glasbe. V studio smo povabili Danijela Ceka, pevko Ano Pilat, ki se jim je pridružila za ta projekt, sicer članico skupine violončelov, ki jim pripada tudi Irene Ferro Casagrande glasbeno producentko Andrejko Možina, ki se podpisuje pod projekt Sonce ljubo, Zgoščenko so posneli v cerkvi Sv. Krizogona v Hrušici 22.decembra 2018, zdaj pa je med nami. Z gosti s epogovarja Nataša Benčič.
Drago Mislej Mef je legenda, Marina Martensson to postaja. Poznamo ju, njega dlje, njo manj časa, a zdaj sta skupaj ustvarila glasbeni duet, ki ježi kožo. Prvič smo ga slišali na prireditvi Osebnost Primorske, zdaj pa je pesem dobila končno podobo in posnela sta jo v našem studi Hendrix na Radiu Koper. Zgodbo o tem, kako je švedska ponarodela pesem dobila slovensko besedilo in nov zven, predvsem pa zakaj se je to zgodilo, sta zaupala tudi nam. Nataša Benčič ju je povabila na klepet, tik preden je Marina odpotovala na turnejo s skupino Leibach in tik preden je musical Nune v akciji, za katerega je Mef prepesnil libreto, prišel pred občinstvo.
Pirografija izvira iz grških besed »pur« (ogenj) in »graphos« (pisanje). Gre za umetnost okraševanja lesa, usnja ali papirja z žganimi vzorci preko segrete žice na napravi, ki se imenuje pirograf. Pirografijo je pred leti vzljubil tudi Denis Serjun. Že ko se je izobraževal za lesnega tehnika, je spoznal vse procese te umetnosti: od pridobivanja surovine do strojne obdelave. Na koncu je še izpilil svojo tehniko risanja in vžiganja v les. Vsaka pirografska umetnina je s svojim rustikalnim in naravnim videzom nekaj posebnega. Lovski motivi, portreti, tihožitja, živali in še marsikaj drugega vžganega v naravne materiale, vedno napolnijo prostor s toplino in domačnostjo, nam je povedal Denis, ki ga je na pogovor povabil Boštjan Simčič.
V studio smo povabili Nino Mršnik, oblikovako iz Kopra, ki dela v Ljubljani, a je že kot študentka veliko potovala in delala v tujini. Pokrajina njenega oblikovanja je zelo pestra - od stolov, pečenega pohištva iz reciklinarne in stopljene plastike, do tephov, ki jih po njenih vzorcih tkejo v Bosni....in risanja portretov znanih in manj znanih osebnosti. V Muzeju za arhitekturo v Ljubljani je do 24. februarja na ogled projekt eksperimentiranja z odpadlo plastiko in preobrazbo le-te v uporabne predmete, ki ga podpisujeta oblikovalki Nuša Jelenc in naša gostja Nina Mršnik, s katero se pogovarja Nataša Benčič.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so 8.februarja odprli razstavo z naslovom ŠKOROMATI - pustna šega v Hrušici ( Brkini), ki so jo obiskali tudi Škromati. Primorcem dobro znani, značilni pustni liki z območja Brkinov, ki s svojim prihodom glasno in živahno naznanjajo pustni čas. Včeraj so obiskovalce sprejeli na ploščadi pred odprtjem razstave, s svojimi norčijami pa so pri prvem vodenju po razstavi pospremili tudi njeno avtorico, mag. Adelo Pukl. Pred mikroofn jo je povabila Nataša Benčič.
Melodija se je zlila s poezijo in nastala je pojezija. Besedilo pesmi Lepe stvari je namreč priredba pesmi, objavljene v zbirki Hamovih poezij Lubezen. In poslušalci Radia Koper so jo izbrali tudi za Pesem in pol tega tedna. S Hamotom se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Marjan Krebelj je rojeni fotograf. Nato ga je prevzel še video. Z njim smo se pogovarjali o spletnem multimedijskem svetu, o prihajajočih vizualnih tehnologijah ter o priložnostih, ki jih ponuja vloganje.
Neveljaven email naslov