Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
1508 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Tik pred svetovnim dnevom muzejev smo na radijskih frekvencah spoznali zelo poseben muzej - edini te vrste v Sloveniji in tudi daleč naokrog. To je Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki ga upravljata Občina Divača in Slovenska kinoteka, domuje pa v lepi prenovljeni Škrateljnovi domačiji, v enkratnem primeru kraške arhitekture. V Divači sta se rodili kar dve znameniti filmski igralki: leta 1903 Metka Bučar, leta 1907 pa Ida Kravanja, ki je z umetniškim imenom Ita Rina zaslovela kot zvezda evropskega nemega filma. Naša gostja je skrbnica muzeja, Tamara Udovič, ki je Nataši Benčič povedala vse o tem posebnem muzeju.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je novembra za najstarejšega obrtnika leta razglasila 83-letnega čevljarja Aleksandra Vukoviča iz Kopra. Bil je prvi, ki je imel ustrezno izobrazbo za izdelavo ortopedske obutve, znan pa je bil predvsem po izredno kvalitetnih unikatnih čevljih. Čeprav se čevljarski obrti pišejo slabi časi, še vztraja v delavnici v Župančičevi ulici v Kopru. Tam ga je obiskala Tanja Jakomin Kocjančič.
Februarski žled je izzval močan odziv v družbi ter porodil zamisel, kako kolektivno izkušnjo povzeti, ohraniti in položiti v skrinjo dediščine. Nastala je knjiga, ki nagovarja z močjo besede in likovno podobo. 30 pripovednih enot sestavljajo besedila, ki so nastala na natečaju za literarno pisane spomine na žled na Slovenskem. Natečaj je razpisala Založba Fran iz Celovca. Besedila se nam razprejo kot razkošna pahljača življenja, bogatita jih edinstvenost upovedovalnih perspektiv in osebna izpovednost. Tema je nagovorila pisce iz domala celotne Slovenije. Impresivne fotografije februarskega žleda dajejo knjigi dokumentarno in estetsko vrednost. Reportažo s predstavitve knjige v Krpanovem domu v Pivki je pripravila Barbara Čepirlo.
Ni očarljiva in polna izzivov le mladost, temveč je lahko tudi starost. V Center za dnevne aktivnosti starejših občanov Koper je vključenih skoraj 1340 mladih po srcu. Mateja Brežan jih je obiskala na praznovanju vseh rojenih decembra in slišali boste, da zrela leta niso zaključek, temveč predvsem nov začetek.
Dvanajsta številka Ilirskih tem z naslovom "Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije" je posvečena nekdanji trnovski mlekarni. O tej zanimivi gospodarski zgodbi je voditeljici Ljubi Sušanj pripovedoval Vili Gombač iz Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica.
Blizu Doline pri Trstu ležijo Mačkolje, ki jih obiskovalci poznajo zlasti po priljubljenem prazniku češenj. V vasi pa hranijo tudi bogato ljudsko izročilo. Tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo je obiskala Tjaša Lotrič:
Blue Krass je tržaška skupina, ki se posveča akustičnemu countryju, torej bolj etno folk zvočnosti. Sestavljajo jo izkušeni glasbeniki, ki jih poslušamo tudi v drugih glasbenih zasedbah. Trenutno je na porodniškem dopustu violinistka Sandra Brus. Skupaj z Martino Krapež, Aljošo Saksido in Giuliom Rossellijem sodelujeta v skupini Blue Krass še violinist Andrea Monte, sicer član tudi folk zasedbe Wodden legs (prej Tattua), ki izvaja irsko glasbo, ter basist Franz Cainero (vendar ga bo tokrat nadomeščal Martin Andolsek, tudi član Kraških Ovčarjev, in še posebej narodnozabavnega Kraškega kvinteta). Blue Krass je zanimiva glasbena družba, ki se je z veseljem odzvala našemu povabilu, da bi poslušalcem Radia Koper na svojstven način približala praznični utrip. Blue Krass v živo v Dopoldnevu in pol!
Ni ga človeka, ki mu jaslice ne bi posredovale kančka topline in posebnega hrepenenja po spokojnem domu. Kako si še lahko razlagamo to skrivnostno zatočišče lepega in dobrega, je Ljuba Sušanj vprašala koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča.
V vrtcu je pred prazniki neizmerno lepo! Poln je okraskov in otroškega pričakovanja. Janja Novoselc se je odpravila na obisk k otrokom iz skupine Žabic v starem sežanskem vrtcu. Nismo mogli mimo dedka Mraza, ki je otroke obiskal dan prej.
V silvestrskem dopoldnevu smo se družili z Brkinsko godbo. Mladi godbeniki pod vodstvom Tomaža Škamperleta, so v živo igrali praznične skladbe.
V portoroškem Avditoriju so pripravili "Koncert najlepših pesmi". Pod umetniškim vodstvom Maria Petvarja, glasbenika, ki je veliko ustvarjalne moči namenil zborovskemu petju in komponiranju, so se na odru zvrstili izvrstni izvajalci popularne glasbe, med njimi tudi Oto Pestner in gostje iz tujine. Pred koncertom smo gostili Maria Petvarja in nekaj izvajalcev.
V portoroškem Avditoriju so pripravili "Koncert najlepših pesmi". Pod umetniškim vodstvom Maria Petvarja, glasbenika, ki je veliko ustvarjalne moči namenil zborovskemu petju in komponiranju, so se na odru zvrstili izvrstni izvajalci popularne glasbe, med njimi tudi Oto Pestner in gostje iz tujine. Pred koncertom smo gostili Maria Petvarja in nekaj izvajalcev.
Izšla je knjiga o zgodovini in kulturi vasi Kobjeglava in Tupelče. Avtor Jože Abram, laični zgodovinar in domoznanec, je v njej zbral kopico znanj o domačem kraju, ustvarjalnosti domačinov, etnoloških in umetnostnozgodovinskih znamenitostih, dialektologiji, arhitekturi, kmetijstvu itn. Gre za delo, ki utrjuje vaško identiteto, pomembno osnovo narodne skupnosti. Več o vsebini je avtor sam povedal Ljubi Sušanj.
Minuli vikend nas je prvič letos obiskala zima in spet največ preglavic povzročila na cestah. Dežurne ekipe so bile nepretrgoma na delu in poskrbele, da se življenje tudi včeraj, ko je bilo najhuje, ni povsem zaustavilo. Pa si lahko zamislimo, da bi se ob takšni snežni ujmi vrnili nekaj desetletij nazaj in bi se namesto s plugi, s snegom spopadli z golimi rokami in lopatami. Spomin na tiste čase, ko je bilo kidanje snega tudi dobrodošel zaslužek, je obudil Lenart Škvarč s Cola nad Ajdovščino, ki je prav včeraj, ko smo ga obiskali, praznoval 83. rojstni dan.
Konec minulega leta je tudi v Slovensko Istro prišla "Živa knjižnica". Gre za inovativen način, ki obiskovalca sooči z lastnimi predsodki in s stereotipnimi predstavami o ljudeh. Knjige v Živi knjižnici so namreč predstavnice in predstavniki različnih manjših in družbeno ogroženih skupin, ki so pripravljeni javno govoriti o svoji izkušnji. Projekt Živa knjižnica, ki poteka pod geslom "Ne sodi knjige po platnicah!", se je rodil v Kopenhagnu na Danskem, ko so leta 1993 brutalno napadli in zabodli mladega fanta, ki je napad na srečo preživel. V živi knjižnici v Ankaranu je bila Mateja Brežan.
Zdaj pa se odpravljamo v slikovito vas Gŕgar, ob vznožju Banjške planote, nedaleč od Nove Gorice. Tako kot je slikovita vas, je tudi tamkajšnje življenje, ki ga dodobra zaznamuje tamkajšnje Kluturno društvo. Tri desetletja so minila od njegove ustanovitve in v tem času so člani na različnih področjih zarisali trajne sledi na kulturnem podorčju in življenju krajanov vdahnili tisto prepotrebno kar daje vsakdanu veselje in radost. Ingrid kašca Bucik zdaj gosti predsednika društva Mateja Čubeja, s katerim se bosta besedno sprehodila skoti bogato ustvarjalno pot.
Iztok Novak se je z Natašo Benčič pogovarjal o pripravah na deseto izvedbo projekta Osebnost Primorske.
PUM - projektno učenje za mlajše odrasle je program, namenjen vsem mladim od 15. do 25. leta, ki nimajo končane srednje šole in niso v službi. Je edini program, ki se v Obalno-kraški regiji strokovno ukvarja s srednješolskimi osipniki. Izobraževanje je za vse udeležence brezplačno. Več o tem mantorica Danjela Gustinčič in udeleženec programa.....
Kolega iz italijanskega programa Flavio Forlani je tik pred iztekom minulega leta izdal obsežno knjigo starih istrskih pregovorov. Gre za italijansko- slovensko izdajo z ustrezno razlago in s smiselnimi vsebinskimi razdelki. Z avtorjem smo razpravljali o pomenu in namenu omenjene knjige.
V Tolminskem muzeju so na ogled postavili razstavo Kot nekoč - Breginjski kot v arheoloških dobah. Razstava, ki so jo oblikovali Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja ter Teja Gerbec in Boštjan Laharnar iz Narodnega muzeja Slovenije, obiskovalce popelje vse od konca mlajše kamene dobe, pa do zgodnjega srednjega veka. Avtorji razstave pravijo, da je v arheološkem smislu Breginjski kot slabo poznan, zato so razstavo tudi pripravili. Več pa v prispevku Lee Kemperle.
Silvestrska noč je za nami. Noč, ko si izmenjamo nešteto lepih želja za začetek novega leta. Verjetno ste tudi naše poslušalke in poslušalci med tistimi, ki v zadnjih letih novoletne čestitke pošiljate v obliki sms-ov ali po elektronski pošti. Kljub temu pa je še nekaj takšnih, ki napišejo morda celo doma izdelano novoletno čestitko, nalepijo nanjo znamko in jo pošljejo po običajni pošti. Da je to res, ugotavlja tudi koprski poštar David Krepek, ki je znan predvsem po tem, da je vedno dobre volje. In ta je seveda nalezljiva. Na delovni dan pred prazniki se mu je na terenu pridružila Lea Širok.
Neveljaven email naslov