Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Člani alternativne indie-folk skupine Eni od Sedmih Milijard so bili sinoči na gradu Svetega Justa v Trstu, od koder je prekrasen razgled na tržaški zaliv in ki je poleti kulisa koncertov glasbenikov od blizu in daleč. Ne, novomeški glasbeniki tam niso nastopali, pač pa so poslušali Glena Hansarda, irskega pevca, tekstopisca in glasbenika. Zakaj mu »sledijo«, je za Radio Koper pojasnil Aljaž Hrastar, ki se je pred leti srečal in fotografiral z njim.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Člani alternativne indie-folk skupine Eni od Sedmih Milijard so bili sinoči na gradu Svetega Justa v Trstu, od koder je prekrasen razgled na tržaški zaliv in ki je poleti kulisa koncertov glasbenikov od blizu in daleč. Ne, novomeški glasbeniki tam niso nastopali, pač pa so poslušali Glena Hansarda, irskega pevca, tekstopisca in glasbenika. Zakaj mu »sledijo«, je za Radio Koper pojasnil Aljaž Hrastar, ki se je pred leti srečal in fotografiral z njim.
Danes je svetovni dan brezdomstva. Kaj pripelje človeka v tako stisko, da mora od doma oziroma nima več doma, smo poskusili razkriti v pogovoru s predsednico koprskega območnega združenja Rdečega križa, Ireno Sirotič Dobrila, in z enim od brezdomnih uporabnikov zavetišča, Emilom Hočevarjem.
Letos so na Krasu pripravili prvi festival naravoslovnega in dediščinskega turizma. V ospredje so postavili kraško gmajno - v vseh letnih časih. Sprehodili so se skozi zgodovino kraških travnikov in pašništva, spoznavali ptice kraške gmajne, okušali izvirne okuse Krasa, se sproščali na pohodih in delavnicah. Mojco Klarič je v pestri ponudbi dogodkov zvabilo v Lipico.
Kot se za teden otroka spodobi, smo v studiu gostili še ne desetletno, perspektivno in večkrat nagrajeno mlado glasbenico, Tadejo Kovačič Udovič.
V Vinski kleti goriška Brda so minuli četrtek, 29. septembra, pripravili tradicionalno novinarsko trgatev. Letos so jo povsem posvetili rebuli, problematiki, ki jo zadeva trenutno in njenemu mednarodnemu potencialu. S sogovornikoma - predsednikom Vinske družbe Slovenija Dušanom Brejcem in direktorjem Vinske kleti Silvanom Peršoljo sta se pogovorila Iztok Novak - Easy in Ingrid Kašca Bucik.
Homo h Jelerjan - tako so naslovili večer v preteklem tednu, v organizaciji Kulturnega društva Istrski grmič s Škofij, na katerem so navzoči spoznavali pestro zgodovino in življenje Elerjev. Spominsko popotovanje je z natančnim poznavanjem domačega kraja vodil Leander Cunja, s kulturnim programom pa so ga obogatili učenci Osnovne šole Oskarja Kovačiča Škofije in članice Kulturnega društva Istrski grmič Škofije. Valmarinke. Vtise s kulturnega dogodka je zbrala Mojca Klarič. Tehnična izvedba Elio Valentić.
Gostili smo nadarjeno slovensko pevko Ino Shai oziroma Martino Šraj. V teh dneh pa bo izšel njen prvi album, ki ga je v celoti posnela v Angliji. Več o tem je povedala v pogovoru z Iztokom Novakom - Easyjem.
Ženski nogomet ne bo nikoli dosegel popularnosti moškega, o tem ni nobenega dvoma, vseeno pa obe krovni nogometni organizaciji Fifa in Uefa delata pomembne korake za večjo prepoznavnost in popularnost. Tem smernicam sledi tudi nogometna zveza Slovenije, dodaten zagon pa se obeta z napovedjo novega predsednika Uefe, Aleksandra Čeferina, da bo v Nyonu organiziral oddelek za ženski nogomet. O aktualnem trenutku ženskega nogometa v Sloveniji več Sandi Škvarč.
Bovec bo ta konec tedna v znamenju maratona. Udeleženci bodo brez dvoma uživali v neokrnjeni in slikoviti naravi ob reki Soči, domačini se nadejajo, da bo prireditev tudi v prihodnjih letih podaljšala poletno sezono. Dogodek je kolegici Mariši Bizjak predstavil vodja Bovec maratona, Vasja Vitez.
V Portorožu se začenja 19. Festival slovenskega filma. Ogledati si bo mogoče filmske izdelke tako uveljavljenih kakor tudi še nepoznanih režijskih imen. Letošnja filmska bera je bila izjemno bogata, še posebej v mladinskem žanru. Več je vodja festivala in član programskega odbora Igor Prassel povedal Ivani Zajc.
V petek, 9. septembra, se bo v Novi gorici začel festival Mesto mladih v organizaciji Kluba Goriških študentov. Ponuja številne športne, kulturne in glasbene dogodke za vse generacije. Sklenili ga bodo z velikim koncertom skupine Laibach. Letos festival beleži že 18. izvedbo in na nek način postaja polnoleten. Devetdnevno dogajanje bo je v pogovoru z Ingrid Kašca Bucik predstavil predsednik KGŠ, Johanes Vuga Gregorič.
V naš vsakdan se počasi, a vztrajno, prebijajo tehnologije virtualne in razširjene resničnosti. Če gre pri virtualni resničnosti za popoln preskok v digitalni svet, se pri razširjeni oziroma dopolnjeni resničnosti digitalni svet zlije z realnostjo. Naš sogovornik nam bo razkril razliko med tehnologijama, govorili pa bomo tudi o učinku tovrstnih orodij na vsakdanje življenje. Katere industrije bo ta tehnologija spremenila in kdo so ključni uporabniki te novosti? Naš gost bo asistent dr. Klen Čopič Pucihar iz Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije.
Letošnje Olimpijske igre so bile pravo veselje za naše športnike in njihove privržence. Primorce že nekaj dni povezuje misel na izjemen dosežek jadralca Vasilija Žbogarja. Radio Koper kot primorski radio pa bo danes stičišče družine Žbogar , radijskih delavcev in poslušalcev. Pred našim mikrofonom bomo gostili Vasilija,mamo Dragico, očeta Slavka, brata Jureta , soprogo Majo in malega Žbogarčka - Talina.
Pred koncem olimpijskih iger v Rio de Janeiru se je Sandi Škvarč pogovoril z brazilskim odbojkarjem kanalskega Salonita, Israelom dos Santosom.
Tri mlade primorske študentke so se pred nekaj dnevi vrnile iz Gambije, kjer so prek društva Za otroke sveta en mesec opravljale prostovoljno delo. Učile so otroke, stare od 2 do 12 let, poleg tega pa so z zbranimi sredstvi pomagale številnim družinam. Čustveno najbolj močno je bilo soočenje z izrazito revščino te države in odnos do otrok, ki je precej grob in popolnoma odmaknjen od vsakdanje naklonjenosti in topline. Izkušnja je bila zelo močna, so povedale ob prihodu. A z zavedanjem, da je treba na tem področju in območju še veliko narediti, vse tri razmišljajo o novih potovanjih s posebnim poslanstvom.
V minulih dneh smo veliko poročali o požaru na Kraškem robu. Zdaj tu v Kopru zunaj grmi, upajmo, da bo kmalu začelo deževati. Tako si bo 1000 gasilcev, ki so sodelovali pri gašenju, lahko oddahnilo. Večina je bila prostovoljnih, ti ob poklicnih gasilskih brigadah tvorijo trden temelj sistema zaščite in reševanja pri nas. Tjaša Škamperle je med spremljanjem te intervencije na terenu spoznala kar nekaj zgodb prostovoljnih gasilcev in zdaj bomo spoznali Anko Bitenc. Je članica prostovoljnega gasilskega društva Izola. Bila je ravno na tečaju v Sežani, ko so jih namesto k teoriji peljali na zelo vročo vajo na Kraški rob …
Na vipavskem letališču, ki je bilo v času prve svetovne vojne eno od pomožnih letališč v zaledju Soške fronte se je v zadnjih letih po zaslugi modelarskega društva Ventus razmahnila dejavnost letalskega modelarstva. Tu je bilo v preteklih letih že več tekmovanj, tudi evropsko prvenstvo, letos so organizatorji iz domačega društva v sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije naredili korak naprej in organizirali svetovno prvenstvo radijsko vodenih modelov, ki je v Zgornjevipavsko dolino pripeljalo tekmovalce iz 24 držav s štirih kontinentov. Pogovor z vodjo tekmovanja Markom Lemutom je pripravil Sandi Škvarč.
V okviru Društva CISV Slovenija - Mednarodna izmenjava otrok - bo do sredine avgusta v novogoriškem Dijaškem domu 40 mladostnikov iz različnih držav. Programi in dejavnosti CISV so zasnovani tako, da otroke spodbujajo osebno, kulturno in medkulturno. Organizacijo je leta 1951 ustanovila dr. Doris Allen, psihologinja na univerzi Cincinnati. Njen namen je bil naučiti otroke, da lahko skupno prijateljsko življenje ustvari resničen in trajajoč svetovni mir. Program poteka v angleškem jeziku. Osnovna ideja te mednarodne organizacije, ki vključuje 70 držav, pa je, da je potrebno za doseganje večjih sprememb v svetu začeti pri otrocih. Nataša Uršič se je pogovarjala z organizatorko programa v Novi Gorici, Kristino Perič, pred mikrofon pa je povabila tudi udeleženca mednarodnega kampa.
4.junija je bila v ZDA najdaljša in najtežja kolesarska preizkušnja na ameriških tleh. Gre za Trans Am Bike Race, v dolžini 6870 km, s startom v Astorii (Oregon, zahodna obala) in ciljem v Yorktownu (Virginia, vzhodna obala). Letos je bila tretja izvedba te dirke, na njej je Andrej Zaman iz Dobravelj pri Ajdovščini nastopil kot prvi in edini Slovenec. Posebnost dirke je, da celo pot voziš sam, da je vsaka pomoč tretje osebe prepovedana, ni spremljevalne ekipe, ni vmesnih kontrolnih točk, trasa je točno določena. Kar ima kolesar s seboj pač imaš, med dirko se lahko oskrbi v trgovinah, na bencinskih servisih, ... Vsak si tudi sam določi, koliko in kje bo spal, kje in kako se bo oskrbel, jedel, pil, ... Vsak udeleženec je imel spletni nadzor prek organizatorjeve spletne strani.Traso je naš kolesar prevozil v 24 dneh 3 urah in 23 minutah in zasedel 14. mesto med skoraj 70 nastopajočimi iz vsega sveta. Udeležencem ne podelijo nobenih nagrad. S kolesarjem posebne sorte se je pogovarjal Sandi Škvarč.
Strokovno nepremišljene prenove v starih mestnih jedrih lahko grobo posežejo v kulturno dediščino in jo razvrednotijo. V Piranu so prav takšni posegi vse pogostejši, opozarjajo prebivalci. Še posebej v zasebnih objektih. Pot do odškodnin pa je dolga in mučna, če jih sploh kdaj dobijo. Večkrat so bili razočarani tudi glede prenov javnih površin. Zato je skupina Pirančanov občinski upravi predlagala izdajo Priročnika za urejanje krajine v starem mestnem jedru. K oblikovanju vsebin so povabili krajinsko arhitektko Romano Kačič iz Zavoda Abakkum, ki je s krajinskim arhitektom Mattiasom Lidénom soavtorica Priročnika za upravljanje in obnovo kulturne krajine Krasa. Podrobnosti pa v prispevku Lee Širok.
Prenove v starih mestnih jedrih morajo biti strokovno premišljene, sicer lahko hitro grobo posežejo v kulturno dediščino in jo razvrednotijo. V Piranu so prav takšni posegi vse pogostejši, opozarjajo prebivalci. Še posebej v zasebnih stanovanjih ali objektih, kjer nekateri etažni lastniki denimo ob rušenju notranjih zidov, močno poškodujejo tudi sosednja stanovanja. Pot do odškodnin je dolga in mučna, pojasnjujejo, če jih sploh kdaj dobijo. Večkrat pa so bili razočarani tudi glede prenov javnih površin. Zato je skupina Pirančanov občinski upravi predlagala izdajo Priročnika za urejanje krajine v starem mestnem jedru. K oblikovanju vsebin so povabili krajinsko arhitektko Romano Kačič iz Zavoda Abakkum, ki je s svojim možem Mattiasom Lidenom soavtorica Priročnika za upravljanje in obnovo kulturne krajine Krasa. Podrobnosti v prispevku Lee Širok.
Neveljaven email naslov