Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
1506 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Slikanje s peskom je posebna veja slikarstva. Pojavljala se je že pri domorodcih v Severni Ameriki, Afriki, Avstraliji in Aziji. Takrat slike iz peska niso bile trajne, uporabljali so jih za obredne namene, pri čemer so najbolj znane mandale. Skozi leta se je ta vrsta slikanja razvila do te mere, da se je pesek na podlago lepil in tako ponudil trajno sliko. S peskom kot medijem se ukvarja tudi slikarka Stanka Golob iz Grahovega ob Bači.
Zdenka Švaljek je strokovna vodja nacionalne mreže Tom telefon, ki ga poznamo že 30 let, saj deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, njegova brezplačna številka je 116 111. Pri ZPMS že nekaj časa opozarjajo na očem veliko bolj skrit problem, kot so številke o okuženih z virusom covid 19. To so namreč otroci in mladostniki, ki so se v času virusa znašli v hudih duševnih stiskah ali duševne bolezni še poglobili. O tem govori statistika TOM telefona, ki je v zadnjih mesecih zabeležila visok porast kontaktov, povezanih z duševnim zdravjem - osamljenost, strah, depresija, razmišljanje o samopoškodovanju in samomoru. Otroci in mladostniki ne smejo biti več žrtve nečloveških omejitev. Otroci potrebujejo druženje in aktivnosti izven šole. Nedopustno je, da se otroke sistemsko uniči z nepremišljenimi ukrepi, pravijo pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Z Zdenko Švaljek se pogovarja Nataša Benčič.
Dnevi bakalaja, ki jih organizira Turistično združenje Izola, bodo v Izoli zaznamovali skoraj ves mesec september. Lani so jih pripravili prvič in Manziolijev trg je takrat zaživel tudi s Praznikom bakalaja, česar letos zaradi zdravstvenih omejitev ne bo. Pa vendar bo Izola od 12. do 27.septembra v znamenju bakalaja. K sodelovanju je Turistčno združenje Izola povabilo vse gostince, 15 jih je k projektu pristopilo, v teh dneh bodo oblikovali menije, ki vključujejo bakala, priporočena cena za porcijo pa je 7 eur. Kaj je bakalar, kako nastane in kako si ga lahko privoščimo, pa nam bo povedal Alan Pušpan, lastnik gostilne Bujol v Izoli, ki je skupaj z mamo Elizabeto pred leti začel pisati zgodbo Saladie, domačih , ročno pripravljenih morskih dobrot.Z njim s epogovarja Nataša Benčič.
Ob svetovnemu dnevu za preprečevanja samomora smo v studio povabili dr. Nušo Zadravec Šedivy iz Centra za raziskovanje samomora Univerze na Primorskem.
Ob prvem od dveh septembrskih nastopov v Cankarjevem domu je Severa Gjurin prejšnji torek predstavila tudi svoj uradni prvenec. Album z naslovom »Ali je še kaj prostora?« je rezultat dveh dekad njene prisotnosti na slovenski glasbeni sceni, ki ji je Severa s svojimi interpretacijami odtisnila prepoznaven pečat. Predstavitve zgoščenke se je udeležil Armando Šturman. Foto: Jana Šnuderl
Ob svetovnem dnevu boja proti nepismenosti je bil naš gost dr. Jonatan Vinkler s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Doktoriral je dvakrat, v Pragi in v Ljubljani, raziskovalno ga priteguje kulturna, slovstvena in intelektualna zgodovina Srednje Evrope od 16. do 19. stoletja, zlasti področje slovensko-čeških slovstvenih stikov. V letu 2009 je ob infrastrukturni podpori Pedagoškega inštituta razvil izvirno platformo za digitalno izdajanje najzahtevnejših knjižnih projektov Digitalno knjižnico. Na obisk ga je povabil Iztok Novak.
Livek je s svojo lego pod Matajurjem in nad Dolino Soče izjemna razgledna točka. Pomembna je tudi njegova zgodovinska vloga. Pred dobrimi 100 leti se je namreč na livških pašnikih in travnikih začela pisati posoška smučarska zgodba.V letošnjem poletju pa so Livčani začeli pisati novo zgodbo, ki so jo poimenovali Livška štorija. Gre za tematsko pot s sedmimi postojankami, ki obiskovalcem predstavi zgodovino livških ljudi in narave. Na pot se je odpravila tudi Meta Škvarč.
Za vsako bolezen rožica raste, pravi star slovenski pregovor. Lahko bi rekli, da velja tudi v današnjem času. Ljudje se še vedno po pomoč zatekajo tudi k zdravilnim rastlinam, kar potrjuje tudi zeliščar Ladislav Tuta iz Tolmina. V sodelovanju s Posoškim razvojnim centrom pripravlja tudi delavnice, na katerih se udeleženci spoznavajo z zelišči in njihovo uporabo. V trenutni situaciji so še posebej aktualna tista, ki nam zvišujejo odpornost. Zelišči vrt Ladislava Tute z več kot 100 različnimi zdravilnimi rastlinami je obiskala Meta Škvarč.
Istrski glasbenik Marino Kranjac in znanstvenica oziroma dialektologinja dr. Suzana Todorovič sta skupaj napisala knjigo " Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes".
Istrski glasbenik Marino Kranjac in znanstvenica oziroma dialektologinja dr. Suzana Todorovič sta skupaj napisala knjigo " Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes".
V naslednjih minutah bomo listali spletni časopis ČASORIS, ki je svoj 5. rojstni dan čisto potiho obeležil sredi korona krize, z veseljem pa ga prebirajo učenci od prvega do šestega razreda osnovne šole, stari od 6 do 12 let, a tudi starejši. V njem jim predstavljajo svet v katerem živimo na preprost in razumljiv način. Ustanoviteljica prvege spletnega časopisa za otroke pri nas je dr. Sonja Merljak Zdovc, Koprčanka po rodu, nekoč novinarka in urednica na časniku Delo. Sonja je novinarka, pisateljica, znanstvenica, ki jo posebej zanimata literarno novinarstvo in medijska pismenost, predavala je tudi na Fakulteti za družbene vede v Lj in na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Je nominiranka in prejemnica več evropskih nagrad. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
Etien Kantar Božič ali po športno TEN - TEN ima 12 let in je letos prvič prestopil prag 7. razreda Osnovne šole v Luciji. Pa vendar ni običajen osnovnošolec saj so ga že pri štirih letih prevzeli bencinski hlapi, ki so poganjali mini moto. Sebi in staršem je postavil svet na glavo, saj je že s petimi leti začel tekmovati in dirkati in je že trikatni državni prvak, lani je bil na evropskem prvenstvu odličen 9., letos pa ga, pravi, čaka velika sprememba…...V pogovoru z Natašo Benčič je povedal kakšna, pa še kaj sta rekla o motorjih, motivaciji, šoli in o varnosti v prometu, seveda vedno s čelado na glavi... kar se na prvi dan šole spodobi.
S koncem poletja na našem radiu končujemo tudi rubriko Predstavljamo zvezde. V preteklih tednih smo obiskali vse primorske restavracije in kuharske mojstre, ki so se uvrstili v Michelinov vodnik oziroma tako imenovano biblijo svetovne kulinarike. Danes predstavljamo še zadnje tri: Meta Škvarč je v Idriji obiskala Hotel Jožef, v Brdih restavracijo Gredič, pred mikrofon pa je ujela tudi Tomaža Kavčiča iz Gostilne pri Lojzetu.
Prav vsak od nas ponoči sanja. Nekateri zelo živo, drugi pa tako bežno, da zjutraj niti ne vedo, da so sanjali. Je pa koncept sanj pri ljudeh - kljub številnim raziskavam in obsežni literaturi - še precej skrivnosten. Tako med drugim v svoji raziskovalni nalogi razmišlja gimnazijska maturantka in v prihajajočem študijskem letu študentka psihologije Lea Figelj iz Nove Gorice. A v nalogi, ki jo je objavila v reviji Društva študentov psihologije Slovenije, ne raziskuje sanj v običajnem pomenu gibalno in senzorično zdravih ljudi. Lea se je namreč poglobila v sanje slepih in slabovidnih. Kako in kaj ti sanjajo pa več v prispevku Valterja Preglja.
Slovenija je sredi junija tudi uradno postala 34. destinacija v uglednem gastronomskem vodniku. To nas je uvrstilo na seznam globalno najbolj zaželenih gastronomskih destinacij. Vodnik izpostavlja celoten gostinski sektor, poleg najbolj zaželenih zvezdic namreč podeljuje še druge kategorije nagrad. Prejeli smo kar 37 nagrad Michelinov krožnik, ki označuje restavracije, v katerih iz svežih surovin skrbno pripravijo dober obrok. Z Michelinovim krožnikom se ponašata tudi izolska restavracija Marina v istoimenskem hotelu ter restavracija Sophia v hotelu Kempinski Palace v Portorožu. Do njihovih chefov se je odpravila Anita Urbančič.
Slovenija je sredi junija tudi uradno postala 34. destinacija v uglednem gastronomskem vodniku. To nas je uvrstilo na seznam globalno najbolj zaželenih gastronomskih destinacij. Vodnik izpostavlja celoten gostinski sektor, poleg najbolj zaželenih zvezdic namreč podeljuje še druge kategorije nagrad. Prejeli smo kar 37 nagrad Michelinov krožnik, ki označuje restavracije, v katerih iz svežih surovin skrbno pripravijo dober obrok. Z Michelinovim krožnikom se ponašata tudi izolska restavracija Marina v istoimenskem hotelu ter restavracija Sophia v hotelu Kempinski Palace v Portorožu. Do njihovih chefov se je odpravila Anita Urbančič.
Poletje v Tolminu je letos drugačno kot v preteklih letih. Zaradi trenutnih razmer so namreč vsi glasbeni festivali prestavljeni na naslednje leto. Kljub temu je na tolminskem sotočju mogoče zaslediti tiste, ki so v Tolmin prišli kljub odpovedi festivalov. Letos pa poletne dni na sotočju preživljajo tudi drugi obiskovalci in domačini. Poskrbljeno je tudi za poletne aktivnosti. Na plaži obratuje Sotočje outdoor & wellbeing bar, v začetku meseca so začeli tudi z različnimi športnimi aktivnostmi. Sotočje je obiskala Meta Škvarč.
Pred mikrofon smo ujeli nekoga, ki navadno sam z mikrofonom hodi okrog in lovi zvoke iz okolice. Če je pri svojem delu dober, ga sploh ne opazimo. To je Ivan Andić, ki se poklicno ukvarja s tem, da snema zvoke za filme. Ptičje petje, previdna hoja po gozdu, šumenje morja, kriki grozljivk - Ivan Andić ujame vse. Nazadnje se je proslavil z izvrstnim zvokom v filmu Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Tokrat je pred mikrofon stopil sam in o svojem nenavadnem delovniku pripovedoval Ivani Zajc.
Kozlov rob in razvaline gradu nad Tolminom so priljubljena izletniška točka za domačine. V zadnjih letih postajajo tudi eden izmed turističnih biserov v Posočju. Trenutno tam potekajo arheološka izkopavanja v okviru projekta Merlin CV, ki skrbi za obujanje in vrednotenje zgodovinsko-kulturne dediščine. Našli so že okrog 250 arheoloških najdb in vsaka govori svojo zgodbo. Nekaj zgodb je v pogovoru z Meto Škvarč predstavil arheolog Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja.
Neveljaven email naslov