Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
1507 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
So gostje, ki bi jih lahko v studio povabili kadarkoli, ni nujno, da jih povežemo s kakšnim konkretnim dogodkom, datumom, mejnikom. Dr. Nado Trtnik je psihoterapevtka , družinska in zakonska terapevtka, ki deluje na treh lokacijah: v Postojni, Izoli in Ljubljani. Nedavno je na družabnem omrežju napisala zapis o tem, kako je malo po malo, korak za korakom dosegla cilj in se pri triindvajsetih z nedokončano srednjo šolo, ko je še delala za šankom , odločila, da je treba narediti korak oziroma mnogo korakov naprej. In je šla, med knjige, do diplome in doktorata. Za njo so zdaj že zelo bogate izkušnje, saj psihoterapijo izvaja že več kot 12 let. Tako se je nabralo vsaj 5.500 ur psihoterapije s posamezniki, pari, otroki in družinami, prek 120 predavanj in delavnic na temo izboljšanja medosebnih odnosov in odnosov v podjetjih. V zadnjih letih je vodila več kot 10 celoletnih terapevtskih skupin za pare in odrasle otroke alkoholikov. Na radijski obisk jo je povabila Nataša Benčič.
Rimska utrdba Ad Pirum leži na najvišji točki rimske ceste, ki je vodila iz Aquileie (Ogleja) čez Hrušico v Emono (Ljubljano). Cesta je bila zgrajena v času cesarja Avgusta, ko je bilo področje sedanje Slovenije vključeno v rimski imperij. Na Hrušici je bila verjetno od 1. stoletja dalje poštna postaja, kjer je bilo mogoče menjavati konjsko vprego, od 2. stoletja dalje pa tudi stražna postojanka. V drugi polovici 3. stoletja je bila na Hrušici zgrajena utrdba. Večina najdb s Hrušice izvira iz tega časa, kar kaže na močno poselitev v tem obdobju. V času vse nevarnejših vpadov barbarov in bojev med vojskami različnih cesarskih kandidatov, je imela Hrušica ključni položaj, saj je varovala glavno cesto z Balkana v ltalijo. Najverjetneje je bila tu stalna vojaška posadka. O vsem tem v pogovoru, ki ga je v gostišču Stara pošta v Hrušici, kjer je tudi manjši muzej, posvečen nekdanji utrdbi, posnel Sandi Škvarč. Njegovi sogovornici sta Nevenka Lušina in Lara Hvala, ki gostinsko dejavnost združujeta s predstavljanjem bogate zgodovine zaselka.
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je resnično najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajuje Andragoški center Slovenije v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in tudi posameznikov po vsej državi, pa tudi onkraj naših meja. V tem tednu se udejanjanja in zares zaživi slogan 'Slovenija, učeča se dežela'. TVU je tudi član mednarodnega gibanja festivalov učenja po vsem svetu. Poslanstvo tedna je promovirati pomen, vlogo in možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema – kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti. Letošnji festival na Obali in Krasu kot običajno koordinira Ljudska univerza Koper in tako povezuje 50 prirediteljev in več kot 150 dogodkov…z zanimivim, letošnjim motom: »Učenje je dobra novica«. Naša gostja je zato direktorica Ljudske univerze KP, Kristina Udovič Kocjančič, z njo pa se pogovarja Nataša Benčič.
Zdaj gremo na obisk v park. Zelo poseben park, edini v Sloveniji, ima svoj dom v Idriji. To je geopark, med grabami, grebeni, kraškimi uravnavami in razglednimi vrhovi in je najpomembnejšja naravna in kulturna dediščina Idrijskega območja. V studio smo povabili vodjo geoparka v Idriji ( v sklopu Centra za idrijsko dediščino - Idrija UNESCO Globalni Geopark) MOJCO GORJUP KAVČIČ ,da nam predstavi pester program, s katerim bodo obeležili dogajanje. Seveda pa tudi park in vse njegove razsežnosti, saj združuje bogastvo geološke in naravne ter kulturne dediščine z gostinsko ponudbo, domačo obrtjo, storitvenimi in turističnimi zanimivostmi, ki jih območje lahko ponudi obiskovalcu. Z gostjo s epogovarja Nataša Benčič.
V naslednjih minutah boste spoznali Luiso in Louisa. 26- letna Berlinčanka in 21-letni Antwerpčan namreč v okviru evropskega projekta 'Road trip' z manjšo ekipo potujeta po Sredozemski poti, ki je ena od štirih poti projekta. Na 2500 kilometrov dolgem potovanju od Aten do francoskega Lascauxa se dnevno srečujeta z domačini, spoznavata lokalno življenje in predvsem projekte, ki so jih v lokalnih okoljih uresničili s sredstvi iz evropskih skladov. Louisa in Luisa je Lea Širok pred dnevi ujela v Piranu, od koder sta se z mladimi, ki na Obali delajo preko Evropskih solidarnostnih enot, odpravljala na kolesarjenje po Porečanki.
Patricija Lovišček iz Zavoda Modri december v Kopru širi naše zavedanje o avtizmu, opozarja da je treba ljudem s tovrstnimi motnjami zagotoviti celostno obravnavo in dejavno vključevanje v družbo. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Naša gostja je Jasmina Božič, srednja medicinska sestra z dolgoletnimi izkušnjami v zdravstvu , zadnja leta dela v ZD Lucija v ambulanti družinske medicine. Priznanje Človek in pol je prejela v Lj 19.aprila 2018. Od leta 2007 ga podeljuje Sindikat delavcev v zdravstveni negi za uspešne dosežke in prizadevanja na področju sindikalnega dela. Letos je med osmimi prejemniki z vseh koncev Slovenije tudi Koprčanka, Jasmina Božič - Človek in pol v oddaji Dopoldan in pol. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Brin raste po vsem svetu, od Arktike do Afrike, in seveda v Sloveniji, kjer iz njegovih jagod kuhamo brinjevec. Brinove jagode pa so pomembna začimba pri izdelovanju gina, ki ga mi poznamo bolj kot angleško pijačo. Pijačo so sicer prvi začeli proizvajati Nizozemci v 17. stoletju. Kmalu je postala zelo popularna v Angliji, ki jo je izvažala v kolonizirane države po svetu. Priprave gina pa se je pred dobrim letom lotil Erik Sarkič iz Rodika. Z ginom je tako nadgradil tradicijo žganjekuhe v družini. Za liter gina je potrebnih 20 gramov brinovih jagod, za brinjevec pa 8 kilogramov brinjevih jagod.
Matej Sedmak je fant, ki je svojo mladost preživel v Postojni. Študiral je mednarodne odnose na Univerzi v Ljubljani, po končanem študiju pa je brez denarja preštopal svet. O tem je napisal knjigo. Med popotovanjem po svetu je na Japonskem spoznal dekle, ki mu je spremenilo življenje. Preselil se je v Tokio, se tam poročil in prevzel ženin priimek. Odločil se je, da si spremeni tudi ime. Postal je Ken Matsunaga ter se popolnoma zlil z vzhodno kulturo. Kako je potekal ta preobrat je zaupal Blažu Maljevcu.
Ljubezen do glasbe, kitar, lesa in umetniškega ustvarjanja je Jani Skočir z Livka na Kobariškem združil v eno - izdelovanje lesenih električnih kitar. V njegovi leseni vrtni uti, priročni delavnici ga je obiskala Mariša Bizjak.
Ime najbolj prepoznavni pici s paradižniki, mocarelo in baziliko je dala kraljica Margherita, ki si je med obiskom Neaplja zaželela okusiti jed, ki jo je srečevala na vsakem koraku. Danes je napolitanska pica ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih jedi italijanske kuhinje. Vse njene čare je spoznal tudi mladi picopek Jernej Berlot. Presenečeni boste, da to sploh ni njegov poklic. Po izobrazbi je inženir rudarstva ampak je študentska služba prerasla v poklicno pot. Z Jernejem Berlotom se je pogovarjal Boštjan Simčič.
Kmetovanje je delo, ki ne pozna urnika. Je način življenja, pravi 22-letni Žan Bric s Frlanove kmetije, ki zaključuje študij agronomije, že od malega pa je vpet v delo na kmetiji. Prevzel jo bo od očeta, nadaljeval dolgoletno tradicijo in jo oplemenitil s pridobljenim znanjem. Žana Brica je obiskala Ingrid Kašca Bucik.
Brin raste po vsem svetu, od Arktike do Afrike in seveda v Sloveniji, kjer iz njegovih jagod kuhamo brinjevec. Brinove jagode pa so pomembna začimba pri izdelovanju gina, ki ga mi poznamo bolj kot angleško pijačo. Pijačo so sicer prvi začeli proizvajati Nizozemci v 17. stoletju. Kmalu je postala zelo popularna v Angliji, ki jo je izvažala v kolonizirane države po svetu. Priprave gina pa se je pred dobrim letom lotil Erik Sarkič iz Rodika. Z ginom je tako nadgradil tradicijo žganjekuhe v družini. Za liter gina je potrebnih 20 gramov brinovih jagod, za brinjevec pa kar 8 kilogramov. Vesna Potočar Godnič.
Po kreativni poti do znanja, je projekt, ki rojeva lepe rezultate. Študija raziskovalcev s Fakultete za vede o zdravju in Fakultete za matematiko in naravoslovje Univerze na Primorskem je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of funcional foods. Zgodila pa se ne bi, če se fakulteti ne bi povezali s podjetjem Gorki Chili iz Istre in s 30 zdravimi prostovoljci. Vsi skupaj pa so dokazali,da chili koristi zdravju in znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi. Naša gosta sta dr. Ana Petelin s Fakultete za vede o zdravju iz Izole in Igor Tavčar iz podjetja Gorki Chili iz Istre, ki je proizvajalec in pridelovalec chilija. Povezali sta se teorija in praksa, to pa lahko rojeva dobre rezultate. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Novomeška indie rock skupina MRFY je trenutno ena najbolj vročih mladih zasedb pri nas. Gre za skupino štirih prijateljev iz Novega mesta, rokerjev po duši, zunanjem videzu in prepričanju. Fantje se ustvarjalno gibljejo znotraj okvirjev spevnega indie rocka. In kdo so člani zasedbe: Gregor Strasbergar (vokal, kitara), Tomaž Zupančič (kitara), Lenart Merlin (bas) in Rok Klobučar (bobni). Danes so bili dopoldanski gostje Radia Koper.
V frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico so letošnje leto posvetili patru Stanislavu Škrabcu, jezikoslovcu iz 19. stoletja. Oktobra bo minilo 100 let od njegove smrti. Pater Škrabec je na Kostanjevici živel in deloval kar 42 let. Velja za največjega slovenskega jezikoslovca druge polovice 19 stoletja. Svoje literarne prispevke in znanstvene raziskave je objavljal v reviji Cvetje z vertov sv. Frančiška, ki jo je zasnoval leta 1880 in urejal skoraj vse do smrti. Bil je več kot suhoparen raziskovalec, bil je odprt za ljudi v svoji duhovni in kulturni dimenziji. Z Mirjam Brecelj, vodjo knjižnice na Kostanjevici, se je o programu Škrabčevega leta pogovarjala Zdenka Tomulić.
Maja Gal Štromar je Koprčanka na že dolgo začasnem delu v Ljubljani . Ko iščemo prave izraze za njeno predstavitev se vselej pojavi beseda »vsestranska ustvarjalka«, saj jo poznamo kot pesnico, igralko, scenaristko, režiserko, dramaturginjo, gledališko pedagoginjo…in jo beremo kot pisateljico zdaj že trinajstih knjig. Zadnjo, "Ženska drugje", je predstavila v domačem Kopru prav na dan tega pogovora. Z Majo Gal Štromar se pogovarja Nataša Benčič.
Goriški podjetji Mag-Lev Audio in Erzetich s svojimi akustičnimi izdelki osvajata kupce po vsem svetu. Lebdeči gramofon, s katerim je podjetje Mag-lev Audio uspešno sodelovalo na Kickstarterju, je zdaj pripravljen za serijsko proizvodnjo. Ob ročno izdelanih ojačevalnikih za slušalke, pa je podjetje Erzetich svojo linijo zdaj dopolnilo še z dvema modeloma audiofilskih slušalk. Podrobnosti v prispevku, ki ga je pripravila Karin Zorn.
8. aprila 2018, na predvečer rojstnega dne Alberta Pucerja, so v Podpadni, v zaledju Kopra, posthumno predstavili njegovo pesniško zbirko Ob oljki. Prispevek Tanje Jakomin Kocjančič.
Skupnost Italijanov iz Kopra je organizirala izredno zanimiv večer na temo: Boškarin - beli velikan, med spominom in sedanjostjo. Istrsko govedo ali boškarin je avtohtona pasma goveda. Na večeru je svoje prispevke na to temo, dobre prakse in video pričevanja prispevalo kar nekaj predstavnikov iz vseh delov Istre. Po razpravi so pripravili tudi fotografsko razstavo, ki jo je spremljala zvočna instalacija in glasbeni nastop Daria Marušiča. Na večeru, posvečenemu boškarinu, na sedežu skupnosti Italijanov v koprski palači Gravisi je bil Lado Bandelj.
Neveljaven email naslov