Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
1507 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Pihalni orkester IZola praznuje 140 let neprekinjenega delovanja. Ta pomembni jubilej so proslavili z velikim koncertom na domačem Manziolijevem trgu v Izoli, katerega gost je bil Rudi Bučar. Ob tej priložnosti pa so izdali tudi dvojno zgoščenko s posnetki koncertov minulih petih let. Z dirigentom Mirkom Orlaćem se pogovarja Nataša Benčič.
Pred dnevom državnosti smo se pogovarjali s Švedinjo Anno Berg Škvor, ki jo je v Slovenijo pred skoraj dvajsetimi leti pripeljala ljubezen. Ali je drugje res toliko boljše kot v naši državi? Smo Slovenci res tako hladni, je naše zdravstvo neprijazno in slovenski jezik tako težak? Kaj pa znanje, ki ga dobimo v naših šolah? To je le nekaj področij, ki se jih je na obisku na Belem križu nad Portorožem z Anno in njeno hčerko Evo Škvor dotaknila Mateja Brežan.
Rimska zgodba je naslov novega neodvisnega celovečernega slovenskega filma, ki ga bodo premierno predstavili v četrtek zvečer na glavnem trgu v Vipavi. Ustvarjalci filma so vipavska društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio produkcije in Red Vision production. Mlajši in starejši filmski navdušenci so ga lansko poletje snemali v Vipavski dolini. Kot pravijo, film prikazuje zabavno zgodbo, ki pa nakazuje na to, da se zgodovina ne spreminja. Podrobnosti bodo izdali v naslednjih minutah. Z njimi se je pogovarjala Karin Zorn.
Italijansko društvo Ženska toponomastika, s sedežem v Rimu, je v Trstu, v sodelovanju z Društvom Slovenskih izobražencev in s komisijo za enake možnosti v juniju pripravilo razstavo fotografij uličnih tabel v več mestih v Sloveniji ( Koper, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto, Krško...), vendar le tistih, ki nosijo imena po ženskah. Ženskah, ki so pustile pečat na mnogh področjih. Naša gostja je Elena Cerkvenič, članica društva in kuratorka razstave, z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Zavod Cirius iz Vipave- Center za rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je svojih prvih 50 let proslavil s festivalom Pustimo odtis, del katerega je bila tudi osrednja prireditev, 4. junija na Zemonu. 137 njihovih varovancev je ob praznovanju kratico imena zavoda spremenilo v Cenimo Iskrenost, Radost, Igrivost, Ustvarjalnost, Strokovnost, vabljenim gostom pa so pripravili prireditev, ki je zlepa ne bomo pozabili-ples, petje, recitacije, radost. Reportažni zapis dogodka je pripravila Nataša Benčič.
Na Goriškem je po nekaterih podatkih kar okrog 650 oseb- gre predvsem za prekerce - ki ne zmorejo plačevati prispevka za obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje. Ana Jug - odvetnica, mestna svetnica in nadsvečenica Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja je pobudnica petkovega dobrodelnega koncerta, na katerem bodo zbirali sredstva za zagon pro bono ambulante v Novi Gorici. Z njo se bo v naslednjih minutkah pogovarjala Nataša Uršič.
Slovensko kulturno društvo Cankar iz Sarajeva ima bogato zgodovino. Ustanovljeno je bilo že leta 1934, kot Delavsko kulturno društvo Cankar. Delovalo je do začetka druge svetovne vojne. Po njej so ga znova obudili in leta 1952 spet ukinili. Znova je zaživelo sredi vojne vihre, leta 1993 in si nadelo ime, kot ga nosi danes. Kot vsa slovenska društva izven matične domovine, v prvi vrsti neguje slovenski jezik in kulturo. Skozi številne dejavnosti. Ena teh je tudi glasbena. Pevski zbor Camerata Slovenica, ki je lani praznoval 20 let delovanja, je pred dnevi gostoval v Boljuncu, pri članih Slovenskega kulturnega društva Fran Venturini iz Domia. Tam jih je obiskala Barbara Kampos.
V sklopu 10-te ŠOUP-ove akademije je Euro Nobile iz Sečovelj pred kratkim organiziral celodnevni brezplačni seminar na temo "Spretnosti in znanja za dobre medsebojne odnose". Organizirali so ga v okviru evropskega projekta "Spretnosti in znanja za odgovorno usposobljene starše". Njegov namen je izboljšati odnose in komunikacijo med otroci, učenci, starši, učitelji, prijatelji in drugimi, s katerimi se ljudje srečujemo. Tam je bila Jana Samsa in pripravila naslednji zvočni zapis.
V hrvaški Istri deluje šest slovenskih društev, najstarejše med njimi je Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja. Ustanovljeno je bilo leta 2001 in danes v njem aktivno deluje okoli 130 članov. V Slovenskem domu sredi mesta se, ob različnih dejavnostih, srečujejo skoraj vsak dan. Znotraj društva namreč delujejo različne skupine, v katerih vsakdo lahko najde kaj zase - v glasbeni sekciji, v kreativnih delavnicah, v delavnicah "zdravo življenje", v likovnih delavnicah. Ena najpomembnejših dejavnosti društva pa je ohranjanje slovenskega jezika. S članicami "Istre" se je v Pulju srečala Barbara Kampos.
Imamo nov predor Markovec, naša radijska ekipa je spremljala dogajanje na terenu na dan odprtja. Med drugim smo slišali, kako je potekala gradnja objektov in hitre ceste, kateri zapleti so jo spremljali in kako so jih pristojni rešili, kako bo v predoru poskrbljeno za varnost ter kakšna bo prometna ureditev po odprtju predora na širšem obalnem območju.
V hrvaški Istri deluje šest slovenskih društev, najstarejše med njimi je Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja. Ustanovljeno je bilo leta 2001 in danes v njem aktivno deluje okoli 130 članov. V Slovenskem domu sredi mesta se, ob različnih dejavnostih, srečujeo skoraj vsak dan. Znotraj društva namreč delujejo različne skupine, v katerih vsakdo lahko najde kaj zase - v glasbeni sekciji, v kreativnih delavnicha, v delavnicah Zdravo življenje, v likovnih delavnicah. Ena najpomembnejših dejavnosti društva pa je ohranjanje slovenskega jezika. S članicami "Istre" se je v Pulju srečala Barbara Kampos.
"Obnovljivi viri energije v primorskih občinah« je projekt Goriške lokalne energetske agencije, ki je pet let združeval devet primorskih občin in Triglavski narodni park s ciljem trajnostne energetske oskrbe. Aktivnosti je bilo veliko: poleg postavitve sončne elektrarne, številnih naložb v prenovo kotlovnic in v energetske sanacije objektov, so tudi učence in dijake izobrazili o varčni porabi energije. Številne njihove izdelke so postavili na ogled na travniku pred novogoriško mestno občino, kjer je potekala zaključna prireditev. S prizorišča se se je v program Radia Koper oglašala Karin Zorn.
Univerzalni in demokratični Mojo( Mođo) hišni band. Gre za blues-funk zasedbo iz Kanala, ki je nastopila že na številnih odrih v Sloveniji in v tujini. Izvajajo izključno avtorsko glasbo, po več letih delovanja pa so lansko leto izdali tudi svoj album. Skupina bo gost današnjega dopoldneva.
Slovensko kulturno društvo Ajda Umag je najmlajše slovensko društvo na Hrvaškem. V teh dneh praznuje svoj 4. rojstni dan. V Umagu in njegovi okolici živi nekaj več kot 500 Slovencev. V Ajdo je včlanjenih 170. Od začetkov pa do danes je društvo postalo prepoznaven povezovalec pripadnikov slovenske narodne skupnosti, ki je širši javnosti preko svojega delovanja uspelo približati slovensko kulturo in slovenski jezik. Četrto obletnico so proslavili z nastopom Vokalne skupine Ajda, odprli so razstavo Leonide Bernetič Zelenko in Nine Zelenko ter priredili koncert zlatih slovenskih uspešnic.
Antonija Mikuletič Žnidaršič iz Ilirske Bistrice je svojim potomcem zapustila zvezke z zapisano kroniko vsakdanjega življenja. Naslovila jih je "Moji spomini na mlade Bistričane". Gre za nekakšno časovno kapsulo velikega pomena za lokalno zgodovino. O knjigi se je Ljuba Sušanj pogovarjala s pravnukinjo avtorice Nijo Antonijo Šircelj in z Milojko Primc iz turističnega društva Ilirska Bistrica.
Pred sobotnim zaključnim koncertom 11.mednarodnega zborovskega festivala Koper smo v studio povabili zborovodkinjo Majo Cilenšek, ki je tudi v umetniškem odboru festivala in predsednico MPZ Obala Martino Grižančič.
Bodimo pozorni na stare, včasih v skritih kotičkih pozabljene cvetoče lepotice širom Slovenije, ki so pred mnogimi leti pobegnile izza grajskih ali samostanskih zidov. V sebi nosijo bogato gensko dediščino, zaklad za katerega smo dolžni poskrbeti, da ne izgine za vedno. Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije išče primerno lokacijo, kjer bi lahko na enem mestu uredili zbirko takšnih starih, brezimnih vrtnic. Seveda bi jih strokovnjaki poizkušali identificirati in razmnožiti na najustreznejši način, zato upajo na pomoč skupnosti pri odkrivanju skritih lepotic. Več o tem- predsednica Društva ljubiteljev vrtnic- Breda Čopi.
Leta 2010 je sodeloval v prvi sezoni oddaje Slovenija ima talent Leto pozneje je izdal svojo prvo pesem Da da di da, za katero je posnel tudi svoj prvi videospot. Istega leta se je udeležil Misije Evrovizije a je izpadel že po prvem nastopu. Leta 2013 je izdal svoj albumski prvenec Tvoji nasmehi in s pesmijo Tam na obali nastopil na Melodijah morja in sonca 2013 na katerih je prejel nagrado Danila Kocjaneiea za najboljšega mladega izvajalca oziroma avtorja. Leto zatem je nastopil na Slovenski popevki _2014 s pesmijo Tvoj spomin. Je avtor svojih pesmi - tako glasbe kot besedila -, skladbe pa piše tudi za druge izvajalce (npr. Aljo Krušič- Od leta 2012 do 2014 je pel v hišnem bandu oddaje Moja Slovenija .
Erika Valenčiča, novinarja Televizije Slovenija, doma iz Ilirske Bistrice, poznamo predvsem po odmevnem dokumentarcu Koalicija sovraštva, v katerem je predstavil naveze politike, Sove in radikalne desnice v Sloveniji, za katero večina sploh ni vedela ali verjela, da pri nas obstaja. Erik Valenčič pa je predvsem vojni poročevalec, ki je obiskal številne bližnjevzhodne države, kjer divjajo vojne, nasilje, in se soočajo s humanitarno stisko. O tem, zakaj ga krvavi Bližnji vzhod privlači in kako ga doživlja, pa seveda o občudovanju in blatenju, ki njegovo delo spremlja doma, v Sloveniji, se je z Erikom Valenčičem pogovarjala Nataša Ugrin Tomšič.
Neveljaven email naslov