Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
1507 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Danes gostimo Mirana Ipavca, znanega slovenskega avtoštoparja, ki je na svojstven način prepotoval kar 395.300 km. V letu 2015 je v 10 dneh preštopal 31 evropskih držav. Svoje veselje pa rad deli tudi z drugimi. Zato je uredil mobilni avtoštoparski muzej, ki ga po Kanalu ob Soči (2014), Ljubljani (2015) in Bledu (2016) to sezono seli na Obalo. V Piranu bo v juniju in juliju, v Kopru pa avgusta in septembra. Avtor vabi na posebno popotniško razstavo, obogateno z zemljepisnimi igrami, z zanimivimi popotniškimi zgodbami iz knjige o avtoštopu. Navzoči pa bodo lahko preverili tudi svoje poznavanje evropskih zastav, prestolnic, vrst piva, državnih meja, zraven pa še malo popasli oči na zanimivih zbirkah. Miran Ipavec pravi, da avtoštop ni izumrl in, kot kaže, bo v kratkem dobil konkurenco. O tem več v današnjem pogovoru.
Pri špini v izolski Ljubljanski ulici se že dogajajo prireditve vseh vrst. Takšne, ki gredo na volonterski pogon in na prijateljske vzgibe, odvisne pa so od razumevanja obiskovalcev. Teh je iz leta v leto vse več. Kje je to »Pri Špini«, kaj je bilo osnovno vodilo pri sestavljanju programa in kako jim navkljub brez denarnih sredstev uspe sestaviti bogat program, je Easyju pojasnil Drago Mislej Mef.
Skladba »Zabluzu« v izvedbi Matevža Šaleharja spominja na lahkotni galop, ki te iz pomladi pelje v sončno poletje. Ob njenem ritmu boste težko mirovali, melodija pa vas bo zaznamovala že po prvem srečanju. V lahkotnem galopu se odvija tudi zgodba. Besedilo je kakopak ljubezensko, a tokrat smo na začetku: Ona živi v »njegovem« bloku, on pa jo srečuje in je ne more pozabiti. Zgodba je z vsakim srečanjem lepša, bolj napeta in bolj prijetno-nevzdržna. Vsi vemo, kako se bo razpletla, in vsi smo jo, vsaj od daleč, že doživeli. V novem singlu se Hamo, kot pevcu rečemo na kratko, poigra z nasprotji, ki se privlačijo. Hkrati hrepeni po nedosegljivem, pa četudi je »objekt poželenja« čisto blizu. Nekaj več o skladbi in o promociji novega albuma pa Hamo v živo.
Naš gost je » S 5 1 AO« To je Silvo Škrbina iz Radio kluba Izola z nazivom S 59 DTN. Na obali delujejo trije radioamaterski klubi, v Sloveniji, pa so začeli z organiziranim delovanjem pred 70 leti. Zveza radioamaterjev, v kateri delujejo klubi in društva pa povezuje kar 79 radioklubov z okrog 1100 člani. Radioamaterji imajo pomembno poslanstvo, saj se, če tako narekujejo potrebe - naj bo to vojna ali druge izredne razmere –politične, vremenske, potresi…pozeba, lahko vključujejo v prenos informacij ob aktiviranju tako imenovanega ARONA- AMATERSKEGA RADIJSKEGA OMREŽJA ZA Nevarnost ob naravnih in drugih nesrečah, oziroma izrednih razmerah. Kako to deluje, kako izgleda njihovo strokovno in humanitarno delo, kako je 10 junija izgledala njihova »javna vaja«, pa je Silvo Škrbina povedal Nataši Benčič.
Območno združenje Rdečega križa Koper je minuli petek slavnostno podelilo priznanja in zahvale krvodajalcem jubilantom. Rekorder ostaja Otilijo Furlanič iz Dekanov, ki je kri daroval že 157-krat. Med ženskami pa je s 93-krat darovano krvjo rekorderka Koprčanka Jelka Lahajnar. Prostovoljstvo in krvodajalstvo gresta z roko v roki. Zato še toliko bolj spodbudni podatki, da je bilo na Primorskem sprejetih krvodajalcev v zadnjem letu več kot leto prej. Močan dejavnik je tu prenašanje tega poslanstva iz roda v rod in spodbujanje mladih k solidarnosti, so, med drugim, sogovorniki povedali Mateji Brežan, ki je pripravila naslednjo reportažo.
73 let po izkrcanju zahodnih zaveznikov v Normandiji je k nam v studio prispel Nikola Sekulovič iz novomeške skupine Dan D. Z njim se je pogovarjal Iztok Novak - Easy.
Pred koncertom smo gostili predsednico zbora Tamaro Južnič Mikolič.
Če bi se lahko vpisali v malo šolo življenja, česa bi se radi naučili? Ali morda bolje, kaj bi lahko naučili druge? Tomaž Mikeln iz Zavoda Naše poti ne pristaja na to, da vsak gleda le na svoje potrebe. Pravi, da je ena najbolj pomembnih poti predvsem pot do drugega. Kot učitelj se vsak dan srečuje z otroki in, kot pravi, eni imajo, drugi nimajo, eni bi rade volje pojedli, kar drugim na krožniku ostane, eni dajo, drugi ne, eni se trudijo sami, za druge se trudijo drugi. Tudi zato Zavod Naše poti organizira različne programe kakovostnega preživljanja prostega časa otrok, mladih, odraslih in družin. Osnova je ljubezen do narave, športa, gora; zavod, ki umetnost dojema kot podlago za iskanje lepšega, boljšega, bolj povezanega, izpopolnjenega. Poleti se bodo na taboru v Valkaneli znova srečali otroci v Mali šoli življenja. Tudi tisti, ki bodo na tabor prišli s pomočjo donacij. In morda se bo tudi letos zgodilo tako, kot se je že: otrok, ki pred leti brez pomoči drugih na tabor ne bi mogel priti, je letos sam postal donator. S Tomažem Mikelnom, učiteljem na Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož, se je pogovarjala Mateja Brežan.
V našem studiu smo gostili mlado glasbenico in pevko Sandro Erpe. Je mlada kantavtorica, ki se spogleduje z najrazličnejšimi glasbenimi slogi, piše pa tudi poezijo. Javnosti se je predstavila že z nekaj avtorskimi projekti. V tem letu je izšel njen prvi album Sinonim za mojo mladost. Z gostjo se je pogovarjala Mojca Klarič
V Špetru, v Benečiji, deluje pomembna kulturna ustanova, Inštitut za slovensko kulturo. Tam je kot koordinatorica zaposlena Marina Cernetig (Černetič). Je vsestranska kulturna delavka: pripovedovalka, igralka, prevajalka in pesnica. Ni le povezovalka beneških Slovencev, ampak tudi pomembna vez beneških Slovencev s Slovenijo. Med obiskom Smilje Baranja in Radijskega kluba Gremo plesat v Benečiji, nam je Marina Cernetig izdala svoje najljubše beneške kotičke.
Danes je rojstni dan našega radia, to zdaj že veste. Za rojstni dan je lepo prejemati darila, in čestitke. mi smo to pravilo obrnili na glavo: po čestitke se je radijska ekipa odpravila v Špeter, ne praznih rok, na tamkajšnjo dvojezično šolo je odpeljala tudi nekaj daril.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ob svetovnem dnevu biodiverzitete je bila naša gostja izredna prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Konec tedna so v Kobaridu odprli trgovino Reinkarmika, v kateri ponujajo oblačila iz druge roke, predelavo oblačil in tudi nove unikatne izdelke mlade oblikovalke Karmen Koren, ki je z uspešnimi projekti že večkrat opozorila nase, tako doma kot v tujini. 27-letnica se je pred kratkim iz prestolnice vrnila v domačo Drežnico na Kobariškem, kjer nadaljuje svojo poslovno pot. Kaj ponuja, si je ogledala in jo povprašala tudi Mariša Bizjak.
Na današnji dan leta 2002 se je od tega sveta poslovil akademski slikar Boris Benčič iz Izole, 13. marca bi, če bi bil še med nami, praznoval 60. rojstni dan. Kakor se ga spominjamo, izjemnega likovnega ustvarjalca, večnega mladeniča in upornika , obenem pa kot globoko lirične duše, v večni bitki samega s seboj …,bi v domači Izoli skoraj gotovo za obletnico naredil veliko "fešto"… ? Ne bo ga tu in vendar zelo, zelo BO, ko bodo v petek, 12. Maja vse kulturne ustanove v Izoli – povezane, odprle vrata. »Boris Benčič in Dušan Milavec« je naslov razstave ob 60.obletnici umetnikovega rojstva, ki na likovni in človeški ravni, tako kot mnogokrat prej, spet povezuje dva velika umetnika in velika prijatelja. Z nami je Dušan Milavec, scenograf, lanski dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo. V dvojni vlogi – kot avtor razstave in kot razstavljalec. Z nnim s epogovarja Nataša Benčič
»Male štorije naše dediščine« je naslov fotografske zgodbe, na katero nas v čarobno prizorišče Križnega hodnika vabijo člani društva Anbot in direktor fotografije Ubald Trnkoczy. Njegov avtorski podpis, dolga leta vse do upokojitve na Tv Slovenija in zdaj tudi že kar nekaj let tu ob morju na razstavah, brošurah, filmih, tiskovinah, je tako prepoznaven, da kar vemo: "Ja, to je posnel Ublad".? Dogodek je prava fotografska zgodba, čeprav je v njej tudi veliko filmske pripovedi, morda celo gledališča, precej kostumografije in scenografije…vseh zvrsti umetnosti, ki naredijo slikovni zapis lep in iskren. Stik z občinstvom pa bolj pristen. Razstava v Križnem hodniku je srečanje s kulturno dediščino, vrednotami, ki so večne ali bi takšne vsaj morale biti, srečali se bomo z bogastvom narave in ljudi, njihovih, naših navad. Z Ubladom Trnkoczyem se pogovarja Nataša Benčič.
Zagotovo se je kdo v teh dneh podal z Goričkega na morje, z avtom je za to potreboval dobri dobri dve uri. Spoznali pa smo skupino ljudi dobre volje, ki si je za to pot vzela nekoliko več časa. Tjaša Škamperle jih je srečala skoraj na koncu te poti in se pogovorila z vodjo skupine z Goričkega v Piran Stašo Lepej.
Vipavska dolina je v teh dneh prizorišče gorsko - kolesarsko - tekaške preizkušnje, ki s progo zaobjame najbolj izpostavljene geografske točke Vipavske doline in hribov, ki jo obdajajo. Organizatorji, društvi Tura iz Vipave so dvotedensko dogajanje poimenovali Festival 360 stopinj Vipavska dolina. »100 ultra trail« je sicer po Evropi dokaj razširjena tekaška preizkušnja, ki smo jo prav po zaslugi športnega društva Tura iz Vipave predlani prvič spoznali tudi pri nas. Najdaljša kolesarska in tekaška preizkušnja popelje tekmovalce na Trnovsko planoto, Kras in Nanos. Tekmovalci na pol in na tričetrt krajši razdalji se na progo podajo ustrezno bliže cilju. Kolesarji so tekmovanje zaokrožili v nedeljo, tekači se na progo podajajo v soboto. Po zaključku prve in pred začetkom druge preizkušnje, je Sandi Škvarč pred mikrofon povabil vodjo prireditve Boštjana Mikuža, nekaj vtisov pa mu je zaupal tudi Benjamin Kodele, ki se po kolesarski tekmi podaja še na najdaljšo tekaško preizkušnjo.
Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem, QI LAB. INŠTITUT ('či.lab') in Narodni muzej Slovenije bodo v naslednjih dneh, vse do drugega maja, pripravili DNEVE KITAJSKE DAOISTIČNE KULTURE. Spoznavna srečanja, seminar in praktični prikazi specifične kitajske kulture bodo potekali v Kopru, v Parku Škocjanske jame in Ljubljani. Prireditev se bo udeležil tudi veliki mojster wudang kung fu-ja s Kitajske, daoistični menih Yuan Li Mina, ki živi v samostanu Gorovja Wudang. Gre za zgodovinsko najpomembnejše daoistično središče, zibelko tai-či-čuana in drugih kitajskih borilnih veščin. V Dopoldnevu in pol bomo za uvod v Daoistične dneve gostili cenjenega meniha Yuana Li Mina, Jureta Čeha in njegovo soprogo Darjo, ter prevajalko Tjašo Vilotič.
Poti v istrske vasi so zanimive in poučne. O tem so se prepričali tudi učenci koprske OŠ Antona Ukmarja, ki so pred kratkim predstavili knjižico Otroci v Pregari. Z učitelji so namreč raziskovali to istrsko vas, spoznali so krajane in predvsem prisluhnili ter zapisali njihove življenjske zgodbe iz otroštva. V okviru likovne delavnice pa so še slikali značilnosti Pregare, spoznali arhitekturne posebnosti in pripravili anketne vprašalnike. Izvedeli so veliko o istrski preteklosti, o življenju otrok nekoč, lepih in grenkih spominih, pa tudi o starih igrah brez računalnikov in telefonov. Na šoli jih je obiskala Tjaša Lotrič:
Neveljaven email naslov