Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Aktualna Pesem in pol je skladba, ki jo prepeva RiNA: Na pol poti.
Piran bo letos gostil že deseti festival kamišibaja. Letos bodo na festivalu nastopili kamišibajkarji iz sedmih držav, občinstvo pa si bo lahko ogledalo kar 60 predstav in na koncu podelilo glavno nagrado Beli delfin. Če se spomnimo prvega festivala z 12 predstavami, jih je letos kar petkrat več. Program v šestih sklopih letos spremlja zanimiva in pestra mednarodna zasedba. Letošnjo izvedbo je predstavila Jelena Sitar.
Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. O aktualnem stanju na področju študentskega dela je spregovorila Carmen Zajc, vodja posredovanja dela na e-Študentskem servisu.
S primorskimi knjižnicami iščemo knjigo za poletno branje. Minuli petek nam je Nives Andrič iz koprske knjižnice ponudila v branje knjigo O starših in otrocih, češkega avtorja. Patricija Dodič iz Kosovelove knjižnice Sežana, enote Kozina, pa je za danes izbrala francoskega avtorja in knjigo z naslovom Ljubezen traja tri leta. Z bibliotekarko, slovenistko, francistko in pesnico Patricijo Dodič, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Epidemija je tudi v Sloveniji pozitivno vplivala na rast spletne prodaje, po uradnih podatkih so tako začeli nakupovati tudi kupci, starejši od 65 let. Strokovnjaki so sicer predvidevali, da bodo ti odstotki po umiritvi epidemije padli, a so ostali na višji ravni kot pred njo. Vse več pa je tudi lažnih spletnih trgovin, ki obljubljajo izdelke priznanih proizvajalcev po neverjetno nizkih cenah, ali pa so cene normalne, na koncu pa kupec plačanega izdelka sploh ne dobi. Dilema, ali lahko zaupamo spletnim trgovinam, je torej na mestu. Najpomembnejše je preventivno obnašanje, poudarja Jasmina Mešić iz Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki pod okriljem javnega zavoda Arnes izvaja projekt Varni na internetu.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana vsako leto v povprečju oskrbijo vsaj 50 poškodb, ki so posledica skoka v vodo. V približno petini primerov gre za zlome hrbtenice, ki zahtevajo operativni poseg. Med temi pa sta od dva do trije primeri hudih poškodb hrbtenjače, ki povzročijo trajno invalidnost. Zveza paraplegikov Slovenije s preventivno akcijo tudi letos javnost ozavešča o nevarnostih pri skokih in padcih v vodo. S predsednikom zveze paraplegikov Danetom Kastelicem je poklepetala Mojca Klarič.
BosaZnova sta s skladbo 'Želje' nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Pesem govori o pričakovanjih in zahtevah partnerskega odnosa, o prilagajanju in sprejemanju drug drugega. Zmagovalko Pesmi in pol je predstavil Matjaž Romih. Foto: Goran Antley
S premiero filma En Kras en Praznik se je 8. julija začel jubilejni 50. Praznik terana in pršuta! 50 dogodkov ob 50. izvedbi najstarejšega praznika na Krasu bo povezalo skoraj dva meseca dogajanja, ki bo trajalo vse do konec avgusta. Vrhunec bo doživel med 12. in 14. avgustom s kronanjem nove kraljice terana, predstavitvijo najboljših teranov v spremljavi odličnih pršutov, Rockom na Krasu in tradicionalno nedeljsko povorko s ciljem na prireditvenem prostoru v Dutovljah. Dogodek je predstavil Borut Trunkl.
V Zdravilišču Rdečega križa Debeli rtič je v teh počitniških dneh živahno, saj je na oddihu tudi veliko skupin otrok. Za pester nabor aktivnosti skrbijo številni prostovoljci. Na leto jih zdravilišče potrebuje okrog 200, skupaj z vzgojitelji in varuhi, ki spremljajo otroke na zdravstvenih in socialnih letovanjih ter na samem zdraviliškem zdravljenju. Počitnice z otroki že več let preživljata na Debelem rtiču tudi mlada prostovoljca, ki ju je obiskala Tjaša Lotrič.
Požar Kras 2022 je bil odmevna medijska zgodba, pričakovano, v domačih medijih. A po kraških cestah smo videli tudi ekipe tujih medijskih hiš: srbske, hrvaške, slovaške, italijanske. Mogoče manj pričakovano je, da požar zanima tudi češkega novinarja. Raya Baseleya je v Kostanjevici na Krasu spoznala Tjaša Škamperle.
Eva Pavli je predstavila svojo aktualno skladbo 'Tuki in zdaj', ki je minuli petek postala Pesem in pol. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
V dvaindvajsetih krajih po Sloveniji bo ob svetovnem tednu dojenja, ki ga obeležujemo vsako leto prvi teden avgusta, potekal že 9. Festival Dojiva se, ki ga že od marca pripravljajo prostovoljke. Na dogodkih bodo družine lahko prevzele vodnik za nosečnost, dojenje in starševstvo Zaupam si 2022, ki na 150 straneh prinaša strokovne članke o porodu, dojenju, vzgoji, prehrani in zdravju. Vodniki bodo kasneje na voljo tudi v številnih porodnišnicah, otroških in šolskih ambulantah, ginekoloških ambulantah, pri patronažnih sestrah in na drugih lokacijah. Teden dojenja bodo zaznamovali tudi številni dogodki, ki bodo priložnost za druženje, pogovor in izmenjavo izkušenj med starši in bodočimi starši. V nekaterih krajih pripravljajo še pester spremljevalni program z različnimi gosti, predstavitvami pralnih plenic, nosilk in tkanih trakov, raznih pred in poporodnih vadb, na voljo bodo tudi delavnice za otroke.Letos bo festival na Primorskem potekal v Ajdovščini in Sežani. Več o tem nam je povedala Eva T. Barič.
Slovensko kulturno društvo Ajda iz Umaga je eno najmlajših slovenskih društev na Hrvaškem. Pred kratkim je praznovalo 11-o obletnico delovanja. Okroglo obletnico pa letos praznuje ženski pevski zbor, ki deluje v okviru društva. Pred desetimi leti so se pevke zbrale na prvi vaji, za 10-i rojstni dan pa so si podarile zgoščenko. Pesmi so v začetku tega tedna snemale v našem studiu Hendrix. Med snemanjem jih je »zmotila« Barbara Kampos.
Z beleženjem opažanja redkih ali ogroženih kot tudi pogostih vrst lahko vsak od nas prispeva k izboljšanju poznavanja njihove razširjenosti in številčnosti, kar bo omogočalo raziskovalcem boljše ocenjevanje njihovih gostot ter splošno v kakšnem stanju so vrste. Pridobljeno znanje bo prispevalo tudi k izboljšanju varstva in upravljanja vrst oz. zagotovilo harmonično ravnovesje obstoja vrst. O tem s eje Boštjan Simčič pogovarjal z dr. Eleno Bužan, vodjo projekta in predstojnico Oddelka za biodiverziteto na UP Famnit.
Za nekatere je poletje sinonim za potovanja, brezdelje ali upočasnjen ritem življenja, za druge čas za avanture in usvajanje novih znanj. To velja tudi za udeležence Poletnih tečajev slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije UP, ki v Kopru potekajo že 29-ič. Na obisk je šla Mateja Rolih Maglica.
Danes mineva natanko 100 let rojstva naše nekdanje sodelavke Neve Lukeš. Bila je novinarka Primorskega dnevnika in dopisnica Radia Koper iz Trsta. Rodila se je 19. julija 1922 v Mariboru, kamor sta njena starša emigrirala pred grožnjami fašistične Italije. Med drugo svetovno vojno se je preselila v Trst, kjer je ostala skoraj do svoje smrti leta 2011. Verjetno se je starejši poslušalci še spomnite, s svojim magnetofonom je obiskovala skoraj vse pomembnejše dogodke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Od leta 1955 je dobrih 30 let na naših frekvencah vodila oddajo Sosednji kraji in ljudje, v katero je vključevala bogato dogajanje v zamejstvu. Leta 1997 je pri koprski založbi Fontana izšla njena knjiga Delčki našega vsakdana. V našem bogatem radijskem arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1979, ko je Neva Lukeš za svoje uspešno delo prejela najvišje slovensko novinarsko priznanje - Tomšičevo nagrado.
Šrilanka je od sredine aprila, ko ni mogla poravnati 51 milijard dolarjev zunanjega dolga, plačilno nesposobna, zaradi hudega pomanjkanja tujih valut pa trgovci ne morejo uvoziti nujnih življenjskih potrebščin. Državo, njeno zgodovino, kulturo in ljudi zelo podrobno poznata zakonca Mitja in Tatjana Butul, ki sta tam spletla tesne poslovne in prijateljske vezi in jo obiščeta vsako leto. Prvič sta bila tam po državljanski vojni in od takrat je šel razvoj samo navzgor. Potem pa se je pred tremi, štirimi leti ustavilo. Začutila sta prve spremembe. Po terorističnih napadih na cerkve in hotele je nato sledila še koronska kriza. Življenje se je zdaj tam obrnilo na glavo. O dogajanju na Šrilanki se je z zakoncema Butul pogovarjala Mojca Klarič.
Diskriminacija ves čas spreminja svoj obraz, je kot nekakšna ameba. Zato jo moramo znati prepoznati, da jo sploh lahko omejujemo in preprečujemo, izpostavlja Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. V zadnjem desetletju glede tega v naši družbi zaznava napredek. Več je ljudi, ki prepoznajo nedovoljene oblike diskriminacije. Leta 2018 denimo, je obravnaval sto primerov, lani že več kot 400. Tudi pri preprečevanju diskriminacije je naša država sprejela več pomembnih sistemskih odločitev. Velik odziv javnosti je doživela odločitev Ustavnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je tudi istospolnim parom omogočila poroko in posvojitev otrok. A so delavci v več podjetjih zdaj zadovoljni tudi zaradi odločitve glede božičnice, dodaja Lobnik. Pred mikrofon ga je povabila Lea Širok.
Na sestanku Rižanskega vodovoda Koper s predstavniki civilne zaščite slovenske Istre so ocenili, da ukrepi kažejo že prve pozitivne učinke, zlasti zaradi doslednega upoštevanja prepovedi s strani obalnih komunalnih podjetij in nekaterih večjih obalnih podjetij. Vremenske napovedi za prihodnje dni pa ne dopuščajo optimizma. Edini način, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju in dodatnim omejitvam ter morebitnim redukcijam, je dosledno upoštevanje prepovedi in varčevanje z vodo. Predstavniki Rižanskega vodovoda bodo v prihodnjih dneh podobne sestanke organizirali tudi z gasilci. Prihodnji torek pa se bodo skupaj z župani istrskih občin srečali z ministrom za okolje Urošem Brežanom. Naš gost je bil direktor RVK, Martin Pregelj.
Študija, v kateri so sodelovali raziskovalci UP FAMNIT razkriva, da ima delo v virtualni resničnosti bistveno slabši vpliv na produktivnost ljudi v primerjavi z delom v fizičnem pisarniškem okolju. Nova študija namreč dokazuje, da imajo ljudje, ki delajo polni delovni čas v okolju virtualne resničnosti, nižjo produktivnost in slabše počutje ter povečano anksioznost. Raziskava kaže, da kljub temu, da podjetja že veliko vlagajo v tehnologije virtualne resničnosti, slednja še ni pripravljena za razširjeno uporabo na delovnem mestu, nekateri ljudje pa je morda nikoli ne bodo mogli učinkovito uporabljati. Izsledke raziskave nam je pojasnil izr. prof. dr. Matjaž Kljun, predstojnik laboratorija za interakcijo človek-računalnik na Univerzi na Primorskem.
Neveljaven email naslov