Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolomyths run je znamenita tekaška preizkušnja v Dolomitih. V kategoriji »skyrace« je v ženski kategoriji zmagala Lucija Krkoč, doma iz Podrage v Vipavski dolini. Za traso, dolgo 22 kilometrov, ki vključuje 1750 višinskih metrov, je potrebovala 2 uri, 34 minut in 9 sekund. Mateja Grebenjak se je z Lucijo pogovarjala v športnem parku Batuje. Govorili sta o trasi, izzivih na poti in pripravah na takšno tekmovanje. Lucija pravi, da je gorski tek njen hobi.
1512 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dolomyths run je znamenita tekaška preizkušnja v Dolomitih. V kategoriji »skyrace« je v ženski kategoriji zmagala Lucija Krkoč, doma iz Podrage v Vipavski dolini. Za traso, dolgo 22 kilometrov, ki vključuje 1750 višinskih metrov, je potrebovala 2 uri, 34 minut in 9 sekund. Mateja Grebenjak se je z Lucijo pogovarjala v športnem parku Batuje. Govorili sta o trasi, izzivih na poti in pripravah na takšno tekmovanje. Lucija pravi, da je gorski tek njen hobi.
Andreja Leški se je po osvojeni zlati olimpijski medalji zahvalila trenerju, podpornikom, prijateljem in seveda staršema. Življenjskega uspeha sta se mama Irena in oče Danilo veselila kar v Parizu.
Vesna Kovač je predstavila svoj šesti singel, ki je že tretja Pesem in pol na Radiu Koper, skladbo 'Drzni si'. Sporočilo pesmi je torej jasno – biti moramo pogumni. Videospot za skladbo je posnela na Gradu Snežnik in bila navdušena nad edinstveno snemalno izkušnjo v tem notranjskem biseru.
Novogoriški glasbenik in kantavtor Matija Bolčina letošnje poletje preživlja v Poreču kot ulični glasbenik. Preverili smo, kako mu gre, kaj tako nastopanje prinese s seboj in na katerih lokacijah ga lahko ujamete.
Kdor je kdaj kampiral pri Nadiži, se peljal s kolesom do Breginja ali govoril s kom od domačinov, zagotovo pozna bar Kuzma, ki je pred kratkim zaprl svoja vrata. Bar v vasici Borjana je bil več kot 300 let središče vaškega življenja v Breginjskem kotu. Tam so potekali sestanki krajevne skupnosti, igrale so se karte, spletale so se nove ljubezni, včasih pa se je vnel tudi kakšen prepir. Lastnik Valter Pavlin, prejemnik letošnje plakete Občine Kobarid, je spomine delil z Matejo Grebenjak in Marišo Bizjak.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
Servitski samostan v Kopru je bil dolga leta porodnišnica. To so zdaj prostori Univerze na Primorskem. Leta 2021 se je začela prenova, a duh nekdanje zgodbe tega prostora je premočan, da bi poniknil v pozabo. To je bila skupna rojstna hiša za ljudi od Umaga do Krasa. Leta 2012 se je rodila ideja o spominski knjigi, v katero bi ljudje zapisovali zgodbe povezane s porodnišnico, nedavno pa je klasična spominska knjiga dobila tudi spletno inačico in v kratkem času se je v njej zbralo že preko 600 zapisov ljudi, ki so se tam rodili, ali mam, ki so tam rodile svoje otroke. Spominsko knjigo - klasično in spletno - skupaj urejata in sooblikujeta dr. Neža Čebron Lipovec in Mirella Baruca z Univerze na Primorskem. Na radijski obisk ju je povabila Nataša Benčič.
Večina dijakov uživa najdaljše počitnice. V prvi polovici julija so bili znani rezultati letošnje splošne in poklicne mature. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 20 kandidatov, kar je dva več kot lani. Maja Terpin, dijakinja Gimnazije Nova Gorica je postala edina diamantna maturantka na Primorskem. Gostili smo jo v novogoriškem studiu Radia Koper.
Primorska zasedba Toxine je na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca predstavila balado 'Slovenska pesem'. Za to priložnost so združili moči z Markom Vuksanovićem, pevcem legendarne, prav tako primorske skupine Avtomobili. Za svoj nastop na festivalu so prejeli najvišjo oceno strokovne žirije, skladba pa je postala tudi naša Pesem in pol. Naš sogovorec je bil pevec zasedbe Tomi Toth.
Umetna inteligenca se vse bolj vključuje v naš vsakdanjik. Tudi v akademsko okolje, kjer je v ospredju predvsem etična in kompetentna uporaba njenih orodij. Univerza na Primorskem se je zato odločila, da ustanovi delovno skupino, ki bo postavila temelje za ustanovitev Centra za umetno inteligenco. Pogovarjali smo se z vodjo delovne skupine dr. Ernestom Ženkom s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
"Člouk, ka razmišlja stršno malo - najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo", to je Pegula. Vedno se mu kaj zgodi, nikoli ni nič kriv. In če Iztok Mlakar zgodbo z naslovom Pegule spravi v verze, naredi komedijo zmešnjav, ki je po žanru kriminalka, potem gre verjeti režiserju predstave Vitu Tauferju, da je to njegova najboljša predstava doslej. Peta po vrsti - prej so bili Duohtar pod mus, Sljehrnik, Pašjon in Tutošomato. Junija je bila premiera Pegul, ki je nastala v produkciji Avditorija Portorož , pod okriljem Primorskega poletnega festivala pa so Pegule 19.julija razprodale Arrigoni v Izoli. Z Iztokom Mlakarjem se je pred predstavo pogovarjala Nataša Benčič.
Marko Korošec je lovec na tornade, v zadnjem času pa predvsem opazovalec, preučevalec in napovedovalec ekstremnih vremenskih pojavov. Nič čudnega, da so v torek v Ljubljani ob izidu filma Twister 2 odprli njegovo razstavo fotografij tornadov iz ZDA. Foto: www.markokorosec.eu
Aktualne vremenske razmere zagotovo vsaj malo skrbijo tudi primorske kmete. Kako kaže letini in s kakšnimi težavami se sooča, smo poizvedeli pri Luki Beliču, mladem kmetu iz Babičev pri Marezigah, ki ga nekateri poznate kot člana zasedbe Pantaloons.
Primorski poletni festival je v drugo polovico letošnjega programa vstopil z baletom Grk Zorba, ki ga je pred polnim portoroškim Avditorijem odplesal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Dramski balet so 20 let po prvi izvedbi letos znova postavili na oder v novi sceni, kostumih in zasedbi. V njem je imela nosilno žensko vlogo Tijuana Križman Hudernik. Tjaša Škamperle se je pogovarjala s Pirančanko, ki živi v Mariboru in je prve baletne korake plesala prav na odru Avditorija, in Edwardom Clugom, umetniškim direktorjem Baleta SNG Mariboru.
Visoke temperature raziskovalci zaznavajo tudi na dnu morja. Lani sicer temperatura morja na površini ni veliko odstopala od povprečja, na dnu pa so zabeležili rekordne temperature. Tudi zdaj smo v pričakovanju novih rekordih temperature, o posledicah in samem pojavu smo se pogovarjali z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pregreta morja imajo hude posledice za prebivalce zemlje, še bolj pa pregrevanje morja vpliva na morski živelj. Korale, pravi, imajo dober 'PR' in je propadanje koralnih grebenov v medijih dobro zastopana informacija, trpijo pa tudi drugi organizmi.
Na obletnico največjega požara v zgodovini Slovnenije, ki je pred dvema letoma uničil doberšen del kraškega gozda, bo danes Primorsko začel preletavati air tractor oziroma tako imenovani »rumeni ptič«, ki bo nadzoroval potencialna požarišča. Na Upravi za zaščito in reševanje, kjer je maja začela delovati posebna enota za gašenje iz zraka, zagotavljajo, da smo v primeru požara tehnično veliko bolje pripravljeni, kot smo bili pred dvema letoma. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorja Leona Behina in letalskega pilota Davida Necmeskala.
'Nesmisu' je drugi singel zasedbe Delta Riff in kljub nesmislu, za katerega se včasih zazdi, da ta svet vrti, mladi trio rock'n'roll sceni daje smisel. O skladbi 'Nesmisu', novem albumu in triu nam je spregovoril basist Tilen Lampret. Foto: Marko Alpner
V četrtek, 11. julija se je v vasi Abitanti odvil dogodek, ki je več obletnic povezal v zgodbo o istrski dediščini. Radio Koper praznuje 75 let in 30 let je odkar je bila ena od javnih radijskih oddaj v vasi Abitanti. Ta vas je bila tedaj skoraj povsem izpraznjena. Žalost prazne, odmaknjene vasi je nagovorila tedanjega odgovornega urednika Miloša Ivančiča za organizacijo prireditve in glasbeni urednik Emil Zonta je povabil nekaj mož, za katere je vedel, da dobro pojejo in zasejal je seme pevski zasedbi Kantadore, ki še sedaj pojejo istrske pesmi v starih pevskih praksah. Skupaj z Radiem Koper in številnim občinstvom, ki je napolnilo kamnito dvorišče domačije Grondal so praznovali svojo trideseto obletnico. S skupino Kantadore je nastopil njihov dolgoletni vodja Emil Zonta s starimi glasbili, pa domačin Manuel Šavron, akademski glasbenik in pedagog diatonične harmonike ter gostitelj Gracijan Perič. Utrinke večera je zbrala Simona Moličnik.
Dopoldne smo se preselili v Piran, pravzaprav v svetilnik na Punti. Tam so namreč odprli razstavo Piranski svetilnik - Il faro di Pirano, ki je nastala ob zaključku prenove zunanjosti svetilničarjevega stanovanja, zgrajenega leta 1874. Pripravil jo je Pomorski muzej, ki je ta naš edinstveni kulturni spomenik pomorske dediščine tudi prevzel v upravljanje. Več nam je povedala Lea Širok, ki je v Piranu tik pred odprtjem razstave pred mikrofon povabila nekaj sogovornikov. Svetilnik se nahaja na skrajni točki polotoka, na katerem se razprostira mesto Piran. Postavljen je na obrambnem stolpu, ki je bil del beneškega obzidja in je najbrž nastal v procesu prestrukturiranja, ki je potekalo med 16. in 17. stoletjem, podobne, vendar starejše srednjeveške obrambne strukture, kot so pokazale leta 2008 opravljene arheološke raziskave. Stolp je zgrajen iz peščenjaka in ima močno strukturo. Njegov sprednji del, ki gleda proti jugozahodu, drug ob drugem krasita grba iz belega istrskega kamna. Prvi predstavlja grb družine Bembo (župan), na drugem pa je križarski ščit Občine Piran. Oba sta datirana v leto 1617. Zgornji del nekdanjega obzidja je zgrajen iz belega kamna in sega v sredino devetnajstega stoletja, ko so tja postavili celo topove. Utrdbo so namreč pred morebitnimi vsiljivci z morja varovali žandarji.
Med Idrijo in Izolo je kar nekaj kilometrov, a vendar sta mesti povezani. In zdaj celo združeni v knjigi kolumen, ki izhajajo enkrat mesečno v Idrijskih novicah in vsak teden v tedniku Mandrač v Izoli. Podpisuje jih Drago Mislej Mef, odličen tekstopisec slovenskih popevk, Ježkov nagrajenec, pronicljiv opazovalec družbenega življenja. Knjiga nima slučajno naslova Naših sanj vam pa ne damo. Avtor v eni od kolumen z istim naslovom ugotavlja, da so nam v letih divje privatizacije povzpetniki pobrali domala vse, kar so neštete generacije ustvarjale kot skupno dobro. 121 kolumen je v knjigi po tematiki razvrščenih v sedem poglavij: Ljudje, Covid, Turizem, Vrednote, Demokracija, Akcija, Okolje, Izola in Mediji. Knjigo res lepo dopolnjujejo ilustracije Marjana Motoha, ki so vrsto let bogatile tudi objave v časopisu Mandrač in v Idrijskih novicah. Knjiga je izšla pri založbi Bogataj. Nataša Benčič se pogovarja z avtorjem, Dragom Mislejem Mefom in založnikom Damjanom Bogatajem.
Neveljaven email naslov