Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolomyths run je znamenita tekaška preizkušnja v Dolomitih. V kategoriji »skyrace« je v ženski kategoriji zmagala Lucija Krkoč, doma iz Podrage v Vipavski dolini. Za traso, dolgo 22 kilometrov, ki vključuje 1750 višinskih metrov, je potrebovala 2 uri, 34 minut in 9 sekund. Mateja Grebenjak se je z Lucijo pogovarjala v športnem parku Batuje. Govorili sta o trasi, izzivih na poti in pripravah na takšno tekmovanje. Lucija pravi, da je gorski tek njen hobi.
1516 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dolomyths run je znamenita tekaška preizkušnja v Dolomitih. V kategoriji »skyrace« je v ženski kategoriji zmagala Lucija Krkoč, doma iz Podrage v Vipavski dolini. Za traso, dolgo 22 kilometrov, ki vključuje 1750 višinskih metrov, je potrebovala 2 uri, 34 minut in 9 sekund. Mateja Grebenjak se je z Lucijo pogovarjala v športnem parku Batuje. Govorili sta o trasi, izzivih na poti in pripravah na takšno tekmovanje. Lucija pravi, da je gorski tek njen hobi.
V Rodiku so že petnajstič priredili Praznik kostanjev. Priložnost smo izkoristili za obnovo pravil o dovoljenem rekreacijskem nabiranju gozdnih plodov, še posebej gob in kostanja. Nataša Benčič se je o tem pogovorila z vodjo sežanske območne enote Zavoda za gozdove Milanom Racetom in prestavnikom Turističnega društva Rodik Srečkom Racetom.
Izolska Dantejeva kodeksa sta komentirana prepisa Dantejeve Božanske komedije. Kodeksa naj bi konec 14. stoletja v Izoli prepisal Pietro Campenni iz Tropee, notar in sekretar izolskega podestata v obdobju 1398-1399. Izvirnik prvega kodeksa hranijo v Narodni knjižnici Marciana v Benetkah, drugega, ki je bil prepisan v Izoli leta 1395, pa v Narodni knjižnici v Parizu. Pridobitev njunih reprodukcij je z vidika kulturne dediščine lokalnega prostora ključnega pomena. Predstavil nam ju je pobudnik za izdajo faksimilirane izjave, upokojeni novinar naše rtv hiše Silvano Sau. Z njim se je pogovorila Nataša Benčič.
V ajdovski Lavričevi knjižnici so javnosti prvič predstavili knjigo Vipavska dolina, ki je izšla v ciklusu Slovenske pokrajine pri Slovenski matici. Obsežno delo prinaša vpogled v različnost, ki jo ponuja dolina: od geološke sestave do živalstva, rastlinstva, zgodovine in še marsičesa. Knjigo je uredil Jernej Pavšič, ki je Karin Zorn podrobneje prestavil njeno vsebino.
150 letnica čitalnice v Ilirski Bistrici je pravšnji razlog za pogled v zgodovino. Slovenci in s tem tudi naši kraji so v drugi polovici 19. stoletja živeli pod habsburško monarhijo. Ilirska Bistrica je bila tedaj živahen trg, ki je premogel osnovno šolo, nekaj industrijskih obratov, davčni urad, sodne organe. Več o tem je Ljubi Sušanj povedal Vili Gombač iz bistriškega filatelističnega društva.
Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske je že osmo leto zapored organiziral natečaj za najboljši poslovni načrt Primorske. V kategoriji Optimist je strokovno komisijo najbolj prepričal poslovni načrt z naslovom Rosmarina, v kategoriji Navigator poslovni načrt Grrreen in v kategoriji Študent projekt Optizir. Nagrajence smo povabili v studio, da v živo posredujejo svojo poslovno vizijo. Z nami so bili Isabel Petronio, Andrej Erzetič, Erik Poniš in vodja projekta Podjetna Primorska Petra Dežjot. Pogovor je vodila Mojca Klarič.
V galeriji Mira Kranjca v Sežani so odprli razstavo Oblačilne podobe med prvo svetovno vojno v zaledju Soške fronte na Krasu. Prispevek Irene Cunja.
Na Radiu Koper smo začeli z novo rubriko o delu primorskih raziskovalcev in znanstvenikov. Pripovedovali bodo o svojih dosežkih, odkritjih, znanstvenih raziskavah. V sak ponedeljek jih bo obiskala Zdenka Tomulič. Kot prva je dr. Nika Erjavec govorila o tem, zakaj staranje prepreči nesmrtnost in kako lahko to uporabimo v svoj prid.
V novi dopoldanski rubriki nam bodo znane in manj znane osebe opisale svoj način aktivnega preživljanja prostega časa. Rubriki dodamo na rep še nekaj povabil na skupinske športne vaje v tekočem tednu. Vabljeni k ogrevanju mišic! Prva gostja Mojce Klarič je bila Neža Flajs iz Lucije, študentka krajinarstva, gornica, turna smučarka, kolesarka v visokogorju in na cesti.
Škoromati, posebni brkinski pustni liki, so dobili uradno domovanje. V podgrajskem Narodnem domu so odprli etnološko muzejsko zbirko, ki bo odslej predstavljala uradni arhiv te žive nesnovne kulturne dediščine. Več o tem je Tanja Šajina, svetovalka na občini Ilirska Bistrica, povedala Ljubi Sušanj.
Nepoznavanje islama je glavni vzrok za islamofobijo, trdijo mnogi. Dogodke v preteklih tednih so mnogi islamski učenjaki in drugi poznavalci obsodili ter poudarili, da niso povezani z islamom. Kljub temu bi lahko negativno vplivali na položaj muslimanov v Sloveniji, ki se že soočajo z diskriminacijo v vsakdanjem življenju. Človekoljubno dobrodelno društvo Up med drugim opozarja na diskriminacijo ter pomembnost medkulturnega in medverskega dialoga. Z direktorico društva Failo Pašić Bišić se je pogovarjala Almedina Lozić.
Na Cerkniškem jezeru so splovili tradicionalni čoln, drevak. Leta 2003 je UNESCO sprejel konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine in leta 2008 jo je Slovenija podpisala kot pridružena članica. Varovanja nesnovne kulturne dediščine na Notranjskem se je pred šestindvajsetimi leti lotila Ljoba Jenče. Zasnovala je programe s katerimi je popularizirala tradicijo. Prav posebej pa velja omeniti MLADE ČUVARJE IZROČILA v Hiši izročila. Ljoba Jenče in Tone Lovko sta v letošnjem letu udejanila svoje napore tako, da je mojster svojo veščino izdelovanja drevaka prenesel na Mlade čuvarje izročila. Zaupal jim je vlogo skrbnikov jezerske kulture za nove čase.
V Strunjanu bodo v okviru tečaja "Teorija izbire za vsakogar" pripravili strokovno predavanje z naslovom Od stresa do ravnovesja. Več o tem je Nataši Benčič povedala psihologinja Mirjana Palčič Bubnič.
Mladinski center EPI v Piranu je vse od svojega nastanka v službi mladih. Z novim šolskim letom je začel z organiziranimi dejavnostmi - od učne pomoči, svetovanja, ustvarjalnih delavnic do počitniškega varstva, mednarodnih projektov, razstav, seminarjev, športnih aktivnosti in tako naprej. Celoletni delovni program marsikateremu mladostniku pomeni rešilni kažipot v razburkanih najstnišlkih letih. O smislu in namenu centra se je Iztok Novak - Easy pogovarjal z vodjo centra, profesorico defektologije Patricijo Lovišček.
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. In bil je predvsem hiter. Za plovbo od Gibraltarja do New Yorka je leta 1933 porabil dobre 4 dni in pol in osvojil prestižni modri trak. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje oziroma 8. septembra 1944 pri Izoli potopili anglo-ameriški zavezniki. Ob 70.obletnici potopitve so se na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, v Izoli spomnili z dvema dogodkoma.
JazzLessNess so se zbrali poleti 2006 za en ad hoc koncert, na tem koncertu ugotovili, da skupaj dobro delujejo, in nehali igrati. Ponovno so se zbrali v začetku naslednjega leta in se osredotočili na avtorski repertoar, ki je najprej temeljil na swingu, sčasoma pa so v skladbe spuščali tudi druge vplive (latin, funk, drum'n'bass, fusion, rock). Demo CD-ju »Let's Play« iz leta 2007 je naslednje leto sledil album z novim materialom, »Love For Sale«, posnet v živo. Leta 2010 so posneli album »Reverse Psychology«, hkrati pa ustanovili ločen projekt Ya Hozna, ki je obujal glasbo Franka Zappe. Leta 2012 so spet stopili v studio in posneli nov album z avtorskim materialom z naslovom »Places and Spaces«. Skupino odlikuje raznovrstnost glasbenega izbora in prilagodljivost repertoarja. Tako že od vsega začetka dopolnjujejo tudi seznam jazz standardov, evergreenov, soul in blues glasbe. Člani zasedbe Aljoša Bolje (bobni) Boris Holešek (bas, kontrabas) Erik Kramberger (tenor in sopran sax) Samo Turk (kitara). Slednja sta bila tudi naša gosta.
Kulturno umetniško in turistično društvo Kraški slavček Kobjeglava-Tupelče je morebiti eno najbolj aktivnih na Krasu. Z delovanjem je začelo leta 2006, ime in poslanstvo pa je prevzelo po prosvetnem društvu Kraški slavček Kobjeglava, ustanovljenem že leta 1904, katerega delovanje pa je bilo v času fašizma prepovedano in ukinjeno. Ob pestri dejavnosti danes člani z naklonjenostjo v svoje okolje sprejemajo tudi udeležence Solokampov, ki sicer potekajo v Štanjelu. Posebej radi se pohvalijo z obnovljeno dvorano v središču vasi. Vesna Grmek, do nedavnega predsednica društva, je tokrat naša gostja, pred mikrofon pa jo je povabila Tatjana Gregorič
Kdor je kdaj okusil letenje, se bo vedno oziral v nebo, je nekoč zapisal Leonardo da Vinci in te besede veljajo tudi za Sonjo Stegovec iz Vrtojbe, ki jo je letenje premamilo že v mladosti, ko se je na ajdovskem letališču priključila tečaju jadralnega letenja. Na letališču je spoznala tudi bodočega moža, prav tako športnega pilota, s katerim sta si ustvarila družino, ki je seveda kmalu dobila prednost pred letenjem. Ampak strast je ostala, mož Srečo se je po nekajletnem premoru vrnil na letališče, Sonja je postala aktivna članica Društva slovenskih letalk. V pogovoru s Sonjo Stegovec je Sandi Škvarč najprej spomnil na edinstven dogodek: Sonja in Srečo sta si namreč poročna prstana pred 26 leti izmenjala - kje druge kot v letalu, v katerem so skupaj z matičarjem zaokrožili nad dvorcem Zemono.
Parkiranje osebnih vozil na obrobju mesta postaja v Piranu je vse bolj sprejemljiva praksa. Glavno parkirišče in Tartinijev trg od začetka sezone, poleg dosedanjih avtobusov, brezplačno povezujeta tudi dva električna minibusa. Izven voznega reda pa sta obiskovalcem in Pirančanom že dve sezoni na voljo tudi električni vozili Maestro in Dostavko. Obe vozili je mogoče naročiti prek brezplačne telefonske številke, zadošča pa tudi že dvig roke na ulici. Na nekaj voženj se je z Maestrom odpravila Lea Širok in naredila reportažni zapis.
V Novi Gorici so odprli prenovljeno mestno središče na katerega so nestrpno čakali predvsem domačini. Tudi zato, ker je bilo letošnje poletno dogajanje v mestu zaradi gradbišča prikrajšano za številne prireditve. Dan po otvoritvi se je na prenovljenem trgu predstavilo več kot 35 domačih ustvarjalcev. Koncetrti, gledališke predstave, nastopi različnih plesnih in drugih skupin se bodo vrstili vse do začetka oktobra. Kaj vse se bo Novi Gorici dogajalo, pa v prispevku Nataše Uršič.
V produkciji Radia in televizije Slovenija nastaja nov televizijski celovečerec z naslovom Stvari, ki sem jih hotel početi s tabo. Režiser je Miha Knific, film pa naj bi posneli v 28-ih snemalnih dneh v Kopru, Piranu in nekaj malega v Kranju. Prispevek Jane Samsa.
Neveljaven email naslov