Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andreja Leški se je po osvojeni zlati olimpijski medalji zahvalila trenerju, podpornikom, prijateljem in seveda staršema. Življenjskega uspeha sta se mama Irena in oče Danilo veselila kar v Parizu.
1516 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Andreja Leški se je po osvojeni zlati olimpijski medalji zahvalila trenerju, podpornikom, prijateljem in seveda staršema. Življenjskega uspeha sta se mama Irena in oče Danilo veselila kar v Parizu.
Angleški pisatelj Roger Ackerley je zapisal: "Pes ima v življenju samo en cilj: da podari svoje srce!" S temi besedami začenjamo prispevek Smilje Baranja. Na Oddelku za mlade bralce Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, je obiskala srečanje z naslovom "V knjižnici beremo s tačkami". V prispevku boste slišali pedagoginjo bibliotekarko specialistko z Oddelka za mlade bralce, Nives Andrič, Wapijevo vodnico Urško Ferletič ter Emo, Rubi in Stelo.
Nova Neishina plošča Vrhovi je ena najtežje pričakovanih novosti domače popularne glasbene scene. Album je izšel na Valentinovo, javnosti je Neisha svoje zadnje stvaritve predstavila na prav poseben način. Pred mikrofonom jo je gostil Iztok Novak.
Naš današnji gost je mladost preživel na postojnskem, že dolga leta pa živi v Vrtojbi. Leta 1966 se je prvič podal na daljšo pot po Jugoslaviji. Od tedaj je prekolesaril že toliko kilometrov, da bi lahko desetkrat obkrožil Zemljo in če k temu prištejemo še prehojene planinske poti, bo več kot dovolj razlogov za pogovor s Karlom Bizjakom.
Na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je pustni čas še posebej vesel. V tamkajšnjem Kulturnem društvu Grad so se namreč odločili, da po 50-ih letih obudijo pustne običaje in like, ki so v najbolj norem delu leta, v vasi vladali nekoč. Pripravljali so se od lanskega pusta, zbirali pričevanja ljudi, ki so jim opisali kako so se šjmali, zbrali so veliko fotografij iz časov, ko so bili pustni liki še izvirni in potem izdelali maske. Značilnih pustnih likov z Dolnjega Zemona ne boste videli nikjer drugje, kot le v njihovi domači vasi, v njihovem prvinskem okolju in le na dan poberije. Obiskala Barbara Kampos.
Novogoriška Perla je bila prizorišče doslej največjega poker turnirja pri nas s preko 1650 prijavljenimi igralci iz desetih držav in z nagradnim skladom, vrednim milijon evrov, kar je nasploh najvišji nagradni sklad v Sloveniji. Sandi Škvarč je pred mikrofon povabil Mira Karlaša, vodjo Perlinega "poker rooma".
Veliko sem govoril in malo naredil. Vendar iz vseh neplodnih debat je naplavilo Brodolomca. Izdal sem ploščo. Nič posebnega, boste rekli, ampak mene je to vendarle presenetilo. Včasih me malo skrbi ta svet poln reklam, neonskih napisov in selfijev. Nekoč smo se skrivali po denarnicah in albumih, sedaj pa smo raje na spletih. Tako Gregor Stremecki, eden najbolj ustvarjalnih in prodornih peres slovenske glasbe, pa naj gre za besedila ali glasbo. Videti je, da prav vse, kar zapusti njegovo ustvarjalno polje, pade na plodna tla in se razcveti. Gregor Stremecki, Brodolomec, je bil naš gost na pragu kulturnega praznika.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Za prvi vtis ni nikoli več druge priložnosti, pravijo. Kako se premikamo, kaj in kako rečemo, kako se oblečemo, obnašamo…to jr zbirka brezčasnih pravil, ki skozi čas dobivajo nova poglavij, a vsa povezuje beseda - bonton. Irena Potočar Papež, univ. dipl. pedagoginja in slavistka, predavateljica, mediatorka in nevrolingvistična praktičarka, z veliko izkušnjami v radijskem in tv mediju, je vsa svoja znanja in izkušnje povezala v knjigo BONTON ZA VSAK DAN , v oklepaj pa je ob bontonu zapisala še besedico bonbon, ki ga, v zlati barvi, na naslovnici, tudi sama drži v rokah. O pravilih lepega obnašanja, o tistem, kar bo veljalo vedno in o vsem, kar sta razvoj in tehnologija skozi čas spremenila, se z gostjo pogovarja Nataša Benčič.
Lea Sirk bo edina primorska predstavnica na festivalu EMA 2017. Z njo se je pogovarjal Iztok Novak - Easy.
Društvo Dam v sodelovanju z Ambulanto fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani je v Kopru odprlo vrata nove psihoterapevtske skupine, namenjeno osebam, ki se srečujejo z obsesivno kompulzivno motnjo, na kratko OKM. To je prva takšna skupina na Obali. S strani društva Dam,ki si že več kot 10 let prizadeva za distegmatizacijo dušenih motenj in nudi pomoč ljudem z anksioznostjo in depresijo v Slo, je z nami njegova soustanoviteljica Emanuela Malačič Kladnik , skupino pa bo vodila specializantka psihoterapije Maja Bertok. Z gostjama se pogovarja Nataša Benčič.?
Tjaša Lotrič se je pogovarjala z gospo Nado Kerševan, avtorico knjige Vakuli riti u garžet - Folklorne in spominske pripovedi s Kraškega roba do Brkinov, Sežane in Razdrtega.
Na praznik treh kraljev se selimo k Svetemu Ivánu v Trst, kjer se še spomnijo trikraljevskih kolednikov. V tem v preteklosti v celoti slovenskem kraju je bila včasih znana pivovarna Dreher, ki ji je močna burja porušila dimnik. V tej tržaški četrti je bil rojen tudi pisatelj Vladimir Bartol, eden najpomembnejših slovenskih literatov prve polovice 20. stoletja. O tem in še o marsikaterem utrinku iz svetoivánske preteklosti je Tanji Jakomin Kocjančič pripovedoval Mario Súšelj.
Vesna Guštin, Kraševka, doma iz Repna, je sicer glasbena pedagoginja na tržaški Glasbeni matici, ljubiteljsko pa raziskuje ljudsko kulturo. Izdala je že več knjig, najbolj znana pa je brez dvoma »Je več dnevou ku klobas«, kjer piše o nekdanjih prehrambnih navadah tržaškega podeželja. Raziskovala je tudi ognjišča in objavila knjigo Ogenj na kamnu - življenje ob ognjišču na Krasu in tržaškem podeželju. O življenju ob ognjišču in prazničnih navadah na Krasu se je z njo pogovarjala neva Zajc.
Božična gostja na Radiu Koper je tudi Jelka Reichman priljubljena slovenska ilustratorka, ki je narisala slavnega Mačka Murija. Jelka ima tudi sicer rada mačke vseh sort, pravi, doma pa ima pravi muzej. Med lepimi predmeti je največ punčk in medvedkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Oskar Reya se je rodil v Kozani v Goriških Brdih vendar je med domačini dokaj nepoznana osebnost. Presenetljivo, saj je bila že njegova znanstvena kariera zelo posebna, še bolj pa njegova zanimanja in potovanja po vsem svetu. Reya je kot meteorolog postavil temelje tej znanosti v Sloveniji. Narisal je prvo padavinsko karto Slovenije in leta 1950 na ljubljanski Univerzi vpeljal samostojni študij meteorologije. Radovednost ga je gnala po svetu in obiskal je vse celine razen Avstralije in Antarktike. Preplezal je afriški Atlas, najvišjo goro v Evropi, Elbrus, in najvišjo goro v Alpah, Mont Blanc. Potovanje s prvo slovensko čezoceansko ladjo Rog je bilo njegov zadnji znanstveni podvig. Oskarja Reyo je iz pozabe vrnila kustosinja Goriškega muzeja na Gradu Dobrovo, Tanja Gomiršek, ki je tudi avtorica razstave o življenju in delu Oskarja Reye. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
El Kachon je vesela, pozitvno naravnana združba sedmih glasbenikov, ki so pretežno doma na dolenjskem koncu lepe naše. Če smo natančnejši: 5 Dolenjcev, Primorec in Sremac (op.p. Zemun, Srem, Srbija). Povabilu sta se odzvala Žiga in Sondža, bobnar in basist skupine, ki sta usklajeno, tako kot se za ritem sekcijo spodobi, odgovarjala na vprašanja, ki jih je hudomušno postavljal Easy. Le ob vprašanju »Beatles ali Stones« je bilo začutiti nelagodje, a je mlajši (Žiga) še pravočasno rekel: »Ok, Beatles.« Fanta sta v 30tih minutah povedala mariskaj o delovanju tega glasbenega kolektiva, predvsem pa je izpostavil kako ponosni so, da so po dveh albumih, ki jo jih posneli v angleškem jeziku, postali z aktualnim albumom »Svet dovoljenih laži« slovensko pojoči band.
Letos Planinsko društvo Tolmin obeležuje 120. obletnico začetka planinstva v Posočju. Leta 1896 so namreč narodni zanesenjaki in ljubitelji gora ustanovili Soško podružnico Slovenskega planinskega društva. Za kamniško, savinjsko in radovljiško je bila to četrta podružnica društva, predhodnika današnje Planinske zveze Slovenije. Tolminsko planinsko društvo je po številu članov med največjimi v Sloveniji in prejema številne nagrade na različnih področjih. Pomembno vlogo ima tudi njegova gorska reševalna enota, ki je najbolj obremenjena v Sloveniji. Več o tem v prispevku Mariše Bizjak.
»1 Misel, 42 čustev« je naslov predavanja dr. Aleksandra Zadela, ki je v petek, 2 decembra ob 19.ih napolnilo Gledališče Koper. Predavanje je bilo jubilejno in z dobrodelno noto. Inštitut C.A.R., Corpus, Anima, Racio, ki ga vodi dr. Zadel, namreč obeležuje 10. obletnico delovanja. Nastali so z željo po celoviti ponudbi storitev, s pomočjo katerih ljudje lažje živimo zadovoljno življenje. Pri njih delajo, kar govorijo in ker z veseljem pomagajo posameznikom, si želijo narediti nekaj dobrega tudi za skupine, ki so pogosto odrinjene na rob družbe, zato so vstopnino za predavanje v celoti donirali starostnikom v socialni stiski. Pred predavanjem se je z dr. Zadelom pogovarjala Nataša Benčič.
Neveljaven email naslov