Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pariz se lahko z nazivom mesta gostitelja olimpijskih iger pohvali trikrat. Prvič jih je gostil leta 1900, drugič leta 1924 in tretjič letos. V francosko prestolnico se je leta 2022 zaradi študijske prakse preselila Maja Furlan iz Vrtojbe. Danes je zaposlena v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD. Trenutno je v Sloveniji, kjer dela od doma. V Parizu si je ogledala otvoritveno slovesnost in dve tekmi.
1603 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Pariz se lahko z nazivom mesta gostitelja olimpijskih iger pohvali trikrat. Prvič jih je gostil leta 1900, drugič leta 1924 in tretjič letos. V francosko prestolnico se je leta 2022 zaradi študijske prakse preselila Maja Furlan iz Vrtojbe. Danes je zaposlena v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD. Trenutno je v Sloveniji, kjer dela od doma. V Parizu si je ogledala otvoritveno slovesnost in dve tekmi.
Na Tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu se lahko slovenski dijaki prvič udeležijo podjetniškega krožka. Nastal je v sodelovanju z Ustvarjalnikom iz Slovenije, ki že več let po srednjih šolah organizira mrežo podjetniških krožkov. V teh mlade spodbujajo, da s svojimi veščinami lahko ustvarijo podjetje.
Ko smo že mislili, da vse vemo o življenju človeške ribice, so nam strokovnjaki jamarskega laboratorija Tular iz Kranja posredovali nova spoznanja. Več o tem, vodja laboratorija Gregor Aljančič.
Janko Ozbič je legenda postojnskih brivcev. Pri 88-tih še vedno brije, pa ne norcev kot se rad pošali. Skozi čas je vzpostavil neločljivo vez s strankami, ki v njegovi brivnici vselej doživijo kanček preteklosti. Njegovo bogato življenje je poleg omenjene cehovske veščine, zaznamovala tudi fotografija, s katero se je ukvarjal še kot ameriški vojak. Po kapitulaciji Italije, je namreč v internaciji v Marseillu, z njimi opremljal slovensko edicijo časnika Stars and Stripes.
Pred dnevi sta izšli knjigi dr. Jožeta Bavcona Navadni mali zvončki v Sloveniji in Belo cvetoče različice v slovenski flori. Z avtorjem se je pogovarjala Smilja Baranja.
Muff je slovenska pop skupina, ki je nastala leta 2011. Skupino sestavljajo Senida Hajdarpašić - Senidah (vokal), Tadej Košir (električna kitara), Grega Robić (bas kitara), Dorian Granda (bobni) in Miha Gorše (klaviature, spremljevalni vokal), deluje pa pod producentsko taktirko Anžeta Kacafure - Cazzafure. Najbolj znani so po uspešnici Naj sije v očeh, ki je prvotno nastala kot džingel za oglasne bloke . Naj sije v očeh je bila najbolj predvajana slovenska skladba na slovenskih radiih leta 2012. Leta 2014 so osvojili drugo mesto na Emi s pesmijo Let Me Be (Myself), z Uspavanko pa so nekaj mesecev pozneje nastopili na Viktorjih. 15. novembra 2014 je izšel njihov albumski prvenec Muff. Danes pa gostujejo v ponovoletnem Dopoldnevu in pol.
27. decembra 2014 je umrl pesnik Tomaž Šalamun. O njegovem ustvarjanju je v oddaji Dopoldan in pol z voditeljico Natašo Benčič govorila profesorica slovenskega jezika s koprske gimnazije Jasna Čebron, pobudnica Šalamunu posvečenega literarnega večera z naslovom Pesnik je absolutno briljanten.
V Cerkljanskem muzeju so v začetku leta odprli gostujočo razstavo Goriškega muzeja z naslovom Staroverstvo in staroverci - Etnološka zbirka Pavla Medveščka. Z Darjo Skrt iz Goriškega muzeja se je o tem pogovarjala Ljuba Sušanj.
Ljudska pevska skupina Kantadore je z nastopom v dvorani krajevne skupnosti Gradin obeležila 20 let delovanja. Pevci so medse povabili kar nekaj ljudskih godcev in pevcev in pripravili prijazen večer po domače. Več o tem je voditeljici Ljubi Sušanj povedal Stelijo Markežič.
Že nekaj časa lahko na nebu opazujemo komet Lovejoy, ki je iz ozvezdja Goloba prešel v ozvezdje Bika. Izjemne barve njegovega repa ga uvrščajo med lepše komete. Zakaj mu astronomi s pozornostjo sledijo, je voditeljici Ljubi Sušanj pojasnil Herman Mikuž iz Observatorijev Golovec in Črni vrh nad Idrijo.
Predstavljamo vam četrto knjigo brkinske pesnice in pisateljice Danice Pardo V naročju. Slišali boste pesmi, ki jih je sama recitirala in tiste, ki so jih uglasbili različni avtorji. Z avtorico knjige se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tolminski muzej je izdal knjigo »Zdaj pa grem na bojno polje«. Gre za dnevniške zapise in pesmi, ki jih je času prve svetovne vojne zapisoval navadni vojak Ivan Uršič iz Zgornje Borjane. Zapise je muzeju predal njegov sin Stanislav Uršič, ki se je pred tem sam lotil zapisovanja očetovih spominov. Mala knjižica, ki je Ivana Uršiča med vojno spremljala povsod, v njej pa je zapisano kaj je doživljal v tem času, nosi tiho sporočilo, da vojna ni rešitev. Prispevek Lee Kemperle.
Okusi dišečega Krasa je naslov knjige izpod peresa Andrejke Cerkvenik, Ksenije Krajšek Mahorčič, Milene Štolfa in Jane Pečečnik. Nastala je v okviru projekta Revita Belaj - Trajnostna revitalizacija krajine na stiku Krasa in Brkinov,ob podpori Društva kmetic sežanske regije, Parka Škocjanske jame in Poslovnega in organizacijskega centra KrasNa . Ljuba Sušanj je v studiu gostila Andrejko Cerkvenik.
Obalno planinsko društvo je izjemno aktivna skupnost. Tudi letos so pripravili bogat izobraževalno- rekreacijski program, z vodilno vsebino: kultura planinca, kultura gornika. Več o tem Maruška Lenarčič, cenjena aktivistka in delavka v omenjenem društvu.
Matjaž Klemenčič, eden najboljših slovenskih zmajarjev, se je jeseni lotil zanimivega in malce nenavadnega projekta. Z zmajem je visoko nad Bovcem pristal na krilih jadralnega letala, ki ga je pilotiral Pipistrelov testni pilot, Nejc Faganelj. Dogodek je v letalskih krogih vzbudil precej zanimanja, širše pa malce manj, zato ga je Sandi Škvarč v pogovoru z obema junakoma predstavil tudi našim radijskim poslušalcem.
Z raziskovanjem zadovoljstva in občutkov sreče pri ljudeh se ukvarja razmeroma nova znanstvena veja - tako imenovana pozitivna psihologija. Ker velik del našega življenja preživimo v službi, ne preseneča, da je predmet raziskovanja tudi sreča na delovnem mestu. Pred dnevi je Slovenijo obiskal svetovno znani svetovalec mednarodnim podjetjem Dimis Michaelides. Udeleženci njegovih delavnic, med katerimi je bila tudi Maja Kirar, so lahko iz ust karizmatičnega predavatelja izvedeli, zakaj bo sreča na delovnem mestu razveselila ne samo nas, ampak tudi naše šefe. V najbolj uspešnih podjetjih so namreč zaposleni ljudje, ki delajo tisto, kar imajo radi.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je novembra za najstarejšega obrtnika leta razglasila 83-letnega čevljarja Aleksandra Vukoviča iz Kopra. Bil je prvi, ki je imel ustrezno izobrazbo za izdelavo ortopedske obutve, znan pa je bil predvsem po izredno kvalitetnih unikatnih čevljih. Čeprav se čevljarski obrti pišejo slabi časi, še vztraja v delavnici v Župančičevi ulici v Kopru. Tam ga je obiskala Tanja Jakomin Kocjančič.
Februarski žled je izzval močan odziv v družbi ter porodil zamisel, kako kolektivno izkušnjo povzeti, ohraniti in položiti v skrinjo dediščine. Nastala je knjiga, ki nagovarja z močjo besede in likovno podobo. 30 pripovednih enot sestavljajo besedila, ki so nastala na natečaju za literarno pisane spomine na žled na Slovenskem. Natečaj je razpisala Založba Fran iz Celovca. Besedila se nam razprejo kot razkošna pahljača življenja, bogatita jih edinstvenost upovedovalnih perspektiv in osebna izpovednost. Tema je nagovorila pisce iz domala celotne Slovenije. Impresivne fotografije februarskega žleda dajejo knjigi dokumentarno in estetsko vrednost. Reportažo s predstavitve knjige v Krpanovem domu v Pivki je pripravila Barbara Čepirlo.
Ni očarljiva in polna izzivov le mladost, temveč je lahko tudi starost. V Center za dnevne aktivnosti starejših občanov Koper je vključenih skoraj 1340 mladih po srcu. Mateja Brežan jih je obiskala na praznovanju vseh rojenih decembra in slišali boste, da zrela leta niso zaključek, temveč predvsem nov začetek.
Dvanajsta številka Ilirskih tem z naslovom "Od zadružne mlekarne do mlekarske in poljedelske industrije" je posvečena nekdanji trnovski mlekarni. O tej zanimivi gospodarski zgodbi je voditeljici Ljubi Sušanj pripovedoval Vili Gombač iz Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica.
Blizu Doline pri Trstu ležijo Mačkolje, ki jih obiskovalci poznajo zlasti po priljubljenem prazniku češenj. V vasi pa hranijo tudi bogato ljudsko izročilo. Tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo je obiskala Tjaša Lotrič:
Neveljaven email naslov