Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sredi julija se je Jožko Dakskobler iz Podbrda odpravil po poti gasilskega camina po severnem Primorskem. Ne, ne gre za nobeno uradno romarsko pot, temveč cilj, ki si ga je zastavil sam že pred časom in oblikoval več etap, dolgih tudi po 40 kilometrov. Obiskal bo vseh 42 prostovoljnih gasilskih društev na tem območju in skupno prehodil kakšnih 800 kilometrov. Dolgoletnega predsednika regijskega sveta pri Gasilski zvezi Slovenije za severnoprimorsko regijo, nekdanjega dolgoletnega poveljnika tolminske gasilske zveze in občinskega štaba civilne zaščite, gonilno silo gorskega maratona štirih občin, lokalnega vodnika po nekdanji Rapalski meji, ljubitelja zborovskega petja, narave, gora ter Baške grape in Slovenije nasploh je na poti po gasilskem caminu ta torek ujela Mariša Bizjak.
1603 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Sredi julija se je Jožko Dakskobler iz Podbrda odpravil po poti gasilskega camina po severnem Primorskem. Ne, ne gre za nobeno uradno romarsko pot, temveč cilj, ki si ga je zastavil sam že pred časom in oblikoval več etap, dolgih tudi po 40 kilometrov. Obiskal bo vseh 42 prostovoljnih gasilskih društev na tem območju in skupno prehodil kakšnih 800 kilometrov. Dolgoletnega predsednika regijskega sveta pri Gasilski zvezi Slovenije za severnoprimorsko regijo, nekdanjega dolgoletnega poveljnika tolminske gasilske zveze in občinskega štaba civilne zaščite, gonilno silo gorskega maratona štirih občin, lokalnega vodnika po nekdanji Rapalski meji, ljubitelja zborovskega petja, narave, gora ter Baške grape in Slovenije nasploh je na poti po gasilskem caminu ta torek ujela Mariša Bizjak.
Ivko Spetič Magajna je pri Literarnem društvu Ilirska Bistrica izdal knjigo z naslovom Feminelije. Je zbirka petdesetih besedil, petdesetih ženskih podob. Vsaka ženska ima svoje ime, ta pa so večinoma nenevadna in raznovrstna, prav tako kot so skrivnostne in edinstvene tudi ženske. Prevladuje poetična proza. Njegovo knjigo so predstavili tudi v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Pospremili so jo tudi s plesom, petjem in glasbo. Prireditev je spremljala Jana Samsa.
Rimska zgodba je naslov novega neodvisnega celovečernega filma, ki ga bodo predvidoma konec maja začeli snemati v Vipavski dolini. Ustvarjalci filma so domača društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio in Millenium Fox. Karin Zorn se je o projektu pogovarjala s scenaristom in režiserjem Nejcem Furlanom, direktorjem fotografije Dominikom Vrčonom in producentom Kristijanom Zornom.
Od ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu je preteklo 110 leto. Pobudnik ustanovitve in prvi predsednik je bil učitelj Miroslav Pretner. Z njim in z 90 tedanjimi člani so se začeli polniti listi društvene kronike, bogate s pomembnimi podatki v kontekstu slovenske identitete na tržaškem oziroma v slovenskem prostoru.Zgodovinsko pot in današnji položaj društva je orisala zdajšnja predsednica Marinka Pertot.
"Poročilo revirnega gozdarja Aicholzerja iz leta 1878 navaja, da so ledene jame prava narodna skladišča ledu v dobi milih zim, ko ga povsod primanjkuje. Pozimi leta 1863 so ga iz Trnovskega gozda in Nanosa z vozmi in po železnici vozili v Trst. Tam so led najprej zdrobili, ga spravili v sode in postavili v še večje sode, vmesni prostor pa zapolnili z žaganjem in soljo. Tako vskladiščenega so ga vozili s parniki v Aleksandrijo. 50 kg ledu so prodajali za 5 do 6 goldinarjev ali celo več. Če je bilo vreme ugodno, je tovor prispel na cilj brez izgub. Če pa je na poti začel pihati močan široko, je bila izguba od 30 do 40 odstotna.V mili zimi leta 1873 so velike količine ledu zvozili na Dunaj in v Budimpešto." Tak je izsek iz zgodovine. Koliko pa danes poznamo ledene jame oziroma ali sploh vemo, da se na Nanosu skriva kar nekaj ledenikov, kjer so v preteklosti lomili led in ga vozili tudi v Egipt. To delo so opravljale prav posebne skupine mož: eni so bili zadolženi za lomljenje, drugi za transport do Trsta, od koder je led z ladjami potoval naprej. Več o tem je Ljubo Meden povedal Karin Zorn.
Legendarni posrednik zgodovinske in kulturne dediščine NOB - Partizanski pevski zbor Ljubljana bo 70. obletnico prepevanja domoljubnih pesmi zaokrožil s koncertom, ki bo 13. aprila v Cankarjevem domu. Ob tej priložnosti bo nekdanji Invalidski pevski zbor zapel s Tržaškim pevskim zborom Pinko Tomažič in tako obudil spomin na čase, ko sta bili v ospredju trdoživost in svobodoljubnost slovenskega naroda. Kako močno omenjene vrednote občutijo v pesmi, kako doživljajo svojo zgodovino prepevanja, povezovanja in prijateljstva, bodo zbrani v en glas povedali tudi Barbari Čepirlo.
Ernest Kemperle se je za sadjarstvo zanimal že kot otrok, tako da je do zbiranja starih sadnih sort prišel popolnoma spontano. Sadovnjak ima na Bači nad Podbrdom, v njem pa najdemo predvsem hruške in jabolka. Dela v sadovnjaku je veliko, opravi pa ga pretežno sam. Ko sadje dozori, iz njega stisne sok, ga shrani ali pa sadje posuši. Hruške še vedno suši tako kot nekoč, in sicer v krušni peči. Z Ernestom Kermperletom se je pogovarjala Lea Kemperle.
Ferrarijev vrt je ena od številnih sledi, ki jih je v Štanjelu pustil arhitekt Maks Fabiani. Nastal je postopoma, verjetno med letoma 1923 in 1935, kot dopolnitev hiš na nekdanjem vzhodnem obzidju, ki jih je Fabiani po prvi svetovni vojni prenovil za tržaškega zdravnika in svojega nečaka Enrica Ferrarija. Ta kulturni spomenik državnega pomena je več let vzdrževal Arboretum Volčji potok, januarja letos pa ga je ministrstvo za kulturo predalo občini Komen. Slednja ga želi obnoviti in obogatiti ponudbo kraškega srednjeveškega mesta. Prispevek Irene Cunja.
V Sloveniji smo priča izjemni neurejenosti pravic in možnosti oseb z avtizmom - kompleksne nevrološko-medicinske razvojne motnje z zelo širokim spektrom. V glavnem je za osebe z avtizmom značilno, da drugače razmišljajo, razumejo in občutijo svet okoli sebe, predvsem pa se morajo prav vsega naučiti - tudi to, kar se drugi naučimo spontano. O avtizmu pri odraslih se je Breda Biščak pogovarjala z Borjano Koželj, materjo odraslega sina z avtizmom oz. Aspergerjevim sindromom in ustanoviteljico doslej edinega slovenskega društvo za pomoč odraslim z avtizmom: Društva za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - Aspergerjev sindrom.
Marko Soršak Soki, izvrsten bobnar in že vrsto let član zasedbe Elvis Jackson, je javnosti ponudil svoj projekt z naslovom 20 za 20. Gre za DVD izdelek, ki ga je po dvajsetih letih kariere posnel z dvajsetimi slovenskimi izvajalci. Izšel bo konec meseca aprila. Izkupiček od donacij, ki jih bodo "kupci" darovali ob "nakupu", bo Soki namenil nabavi novih instrumentov za slovenske osnovne šole, ki si teh ne morejo privoščiti. V ta namen prireja nastope po vsej Sloveniji in navdušuje navzoče za igranje bobnov. S Sokijem se je pogovarjal Iztok Novak - Easy.
Na svetu vsak dan popijemo skoraj milijardo in pol skodelic kave in za vsako izmed njih se skriva osebna zgodba, predvsem o izkoriščanih obiralcih, zavedenih potrošnikih itn. Zgodbi o srečanju s pravično kavo bomo pred torkovim pogovorom v Mladinskem centru Podlaga v Sežani, prisluhnili tudi na našem radiu. Ljuba Sušanj se je pogovarjala s Tinetom Čoklom, dobrim poznavalcem kave in sodelavcem društva Humanitas, ustanovljenega v bran človekovih pravic in človeku prijaznih dejavnosti, ki prek pravične trgovine predstavlja alternativni sistem trgovanja.
Grad Štanjel in okoliški kraji bodo od četrtka, 27. marca pa vse do 13. aprila 2014 gostili mednarodno glasbeno tekmovanje in festival solistov in komornih skupin Svirel, ki ju že šesto leto pripravlja Kulturno društvo Univerzitetni pihalni orkester Ljubljana UPOL. Na tekmovanje se je letos prijavilo rekordno število udeležencev, kar 550 iz 25 držav, v bogatem festivalskem programu pa bo nastopilo več kot 350 gostujočih glasbenikov. Ambiciozni projekt, ki pod taktirko Simona Perčiča iz leta v leto na Kras privabi čedalje več obiskovalcev, je tokrat prvič navdušil tudi nekatere kraške gostince in Svirel tako v najnovejšo izvedbo vstopa skupaj s projektom Kraška kuhinja. Več pa Aleksandra Pelicon, predsednica društva Planta in Tatjana Gregorič.
Literarno glasilo Brinje ilirskobistriške osnovne šole Dragotina Ketteja je bilo na Roševih dnevih nagrajeno kot najboljše glasilo v celoti. Pri nastajanju so s svojimi literarnimi in likovnimi prispevki sodelovali vsi učenci. V konkurenci je bilo 29 osnovnih šol. Z nagrajenci je poklepetala Jana Samsa.
Za jadralne zmajarje pravijo, da so zadnji letalski romantiki. Ti posebneži sledijo prvobitnim letalskim zamislim o preprostem krilu in človekom pod njim, ki s premikanjem težišča upravlja s svojo napravo. Ivan Brovč iz Tolmina, je eden od začetnikov letenja z jadralnimi zmaji v Sloveniji. S Sandijem Škvarčem sta poskušala orisati posebna občutja zmajarjev, ki se bodo konec tedna pomerili na prvi tekmi "Aeros winter race". Za boljšo predstavo njihovega sveta je nad Vipavsko dolino, z vzletiščem na Kovku, kjer bo tudi potekalo tekmovanje, nastal zvočni zapis, ob avtentični zvočni kulisi.
Društvo Planet 47 in RTV sta se povezala s številnimi ustanovami in društvi ter na dan downovega sindorma pipravila dobrodelni koncert. V dvorani Bonifika v Kopru so nastopili številni domači in tudji priznani glasbeniki. Poslušalci, gledalci in obiskovalci so darovali več kot 55 tisoč evrov. Reportažo s prireditve je pripravila Jana Samsa.
Srečko Kosovel, eden najvidnejših slovenskih pesnikov, je bil rojen 18. marca 1904 v Sežani. V prispevku sta najprej objavljena odlomka iz njegovih del v interpretaciji Janka Petrovca, sledi kratek pogovor o Kosovelu in njegovem delu z dr. Janezom Vrečkom. Prispevek je vzet iz enourne oddaje, ki jo je za Radio Koper ob stoletnici pesnikovega rojstva (marca 2004) pripravila Breda Biščak. Celotna oddaja je dostopna v arhivu Radia Koper.
V soboto, 22. marca 2014, bo novogoriška iniciativa Podružnica priredila srečanje vseh, ki bi radi zamenjali semena, zelenjavo, sadje, knjige in oblačila, in sicer brez denarja. Organizatorki, Maja Vrčon in Katja Stanič, sta dogodek poimenovali Pomlad je tu - Menjava. Družabno-menjalno srečanje je namenjeno vsakomur, ki se rad druži, poklepeta, si izmenja nasvete, izkušnje in prej omenjene stvari. V objavljenem pogovoru sta Maja Vrčon in Katja Stanič najprej predstavili svojo iniciativo Podružnica, v nadaljevanju pa vse dejavnosti, ki se jih v soboto popoldne lahko udeležite v Novi Gorici.
Pred nekaj dnevi je koprski umetnostni zgodovinar in pesnik Jure Vuga na gozdnatem pobočju na Markovem hribu nad Koprom opazil del nenavadno oblikovanega apnenčastega bloka. Kaj se je izkazalo, da je našel, potem ko je odstranil zemljo in očistil kamen- odkril je baročno kamnito mask, ki je bila nekoč nosilec vodne pipe..
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju odigral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavljal protiutež sovražni propagandi. Še zlasti velika je bila potreba po pisani besedi na primorskem zaradi dolgoletnih fašističnih pristiskov. In spričo tega ni slučaj, da so bili zametki PartizanskeTiskarne Slovenija prav na Goriškem. Letos ta izjemen spomenik, ki v grapi na Vojakarski planoti stoji v svoji verni podobi, beleži sedemdeset letnico izdaje prve številke Partizanskega dnevnika. Nedavna snežno ledena ujma je Tiskarno sicer nekoliko poškodovala, vendar k sreči ne veliko. O vsem tem se je Ingrid kašca Bucik pogovarjala s kustosom mestnega muzeja idrija, ki skrbi za spomenik, Darkom Vilerjem.
V Rotundi novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča je še do ponedeljka, 17. marca, na ogled izviren umetniški projekt Zavoda za razvoj kulturnih dejavnosti ranljivih skupin - Ažmurk. Zgovoren je že naslov razstave, Fotografska veriga. Nastala je namreč na osnovi asociacij na fotografije, ki so si jih v verižnem elektronskem pismu mesec dni pošiljali sodelujoči avtorji: Nataša Grum, Sonja Jež, Tanja Ušaj, Simon Avsec in Aleksander Grum. Ustvarili so trideset vsebinsko in tehnično raznolikih fotografij, ki v gledalcu zbujajo nove miselne povezave.
Neveljaven email naslov