Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
1596 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
Primorski glasbenik Aleksander Novak je svojo najnovejšo skladbo 'Najdi svojo Ameriko' posvetil hčerki Ilarii, kot simbol opore in vodnika pri iskanju njene življenjske poti. Skladba, ki je osebno-izpovedne narave, je nastala iz globokih čustvenih trenutkov in želje po prenašanju modrosti na naslednjo generacijo. Inspiracijo za pesem je Aleksander našel med sprehodom z otrokom po Ljubljani.
Helena Brec Loredan je nova direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper. Njen prvi delovni dan v novi službi je bil 24. aprila 2024 , res je na začetku nove delovne zgodbe. A pot do sem je tlakovala na področju gospodarstva in kulture, ki ji je bila vedno pri srcu. Od leta 2020 prostovoljno opravlja delo predsednice Zveze kulturnih organizacij Mestne občine Koper, kamor jo je pripeljala ljubezen do kulture, posebej zborovskega petja. Celo na Dunaju, kjer je nekaj let živela, je bila med ustanovitelji pevskega zbora. V pogovoru z Natašo Benčič je predstavila zavod, ki ga vodi, svoje želje in cilje.
Tekmovanja Spartan veljajo za najslavnejšo serijo tekov z ovirami, kjer je na preizkušnji tekmovalčeva moč in vzdržljivost, pa tudi sposobnost premagovanja zahtevnih ovir med hudimi napori. »Špartanci« iz različnih držav gostujejo na izbranih lokacijah po vsem svetu. Aljaž Maffi iz Gorenjega Polja v občini Kanal ob Soči je ambasador tekmovanja Spartan in se vedno zavzema za promocijo tega športa. Premagovanje ovir in terena ustvarjata to izjemno zahtevno tekaško vzdušje, pravi Aljaž. Tekmovanje, ki preizkuša fizične in psihične meje vsakega udeleženca, ne mine brez krize, ki jo je treba premagati. Kot z nasmehom doda Aljaž: »Takrat se malo pogovori sam s seboj«. Aljaž je od vedno zapisan športu. Ampak z leti je ugotovil, da je ravno Spartan pravi zanj. Ima vse, kar mu ustreza: fizični in mentalni preizkus, idealen je za tekače, dvigovalce uteži in ljubitelje fitnesa. Skupaj z Andrejem Gerbcem sta ustanovila Športno društvo Dekatlon, z namenom, da bi tudi ostale prebivalce in ljubitelje športa v občini Kanal ob Soči spodbudila k rekreaciji. Svojo špartansko pot je šele dobro začel. V športu je zagotovo veliko odrekanja, naporov in vztrajanja. Ampak ob vsem tem moraš najti način, da znaš tudi uživati, pove »špartanec« Aljaž Maffi.
Skupina Prizma, ki je močno oblikovala primorsko in slovensko glasbeno sceno, letos praznuje 50 let. Legendarna zasedba, ki je na domačih festivalih osvojila številne nagrade in prva mesta, je prvič nastopila v Divači ob dnevu mladosti, 25. maja 1974. Ob letošnji okrogli obletnici se vračajo prav tja, v Divačo. Koncert, ki ga bo neposredno prenašal tudi Radio Koper, sta napovedala člana zasedbe Franci Čelhar in Ladi Mljač.
Novogoriški glasbenik, kantavtor Matija Bolčina začenja zanimivo glasbeno doživetje. Pridobil je dovolilnico za uličnega umetnika v Poreču. Na začetku sezone se je z njim pogovarjala Mateja Grebenjak. Če se boste sprehajali po tem obalnem mestu, boste lahko slišali tudi njegovo glasbo….
Priljubljena primorska glasbenica Anika Horvat ne počiva. V pomladnem času nam je predstavila novo skladbo "Do tja", ki je postala tudi naša nova "pesem in pol". Pravi, da je to sporočilo ljubezni in vzpodbude za vse, ki se soočamo z življenjskimi izzivi in dvomi. Vsak dan lahko prinese novo priložnost za uspeh, če sledimo svojim sanjam in srcu, nam je še povedala Anika. Pa tudi, kje cvetijo tako lepe breskve, zakaj je hčerka vendarle pristala na snemanje in kaj pripravlja z Laro Baruca.
Manca Izmajlova je pevka, ki je nastopala na že vseh slovenskih odrih in številnih tujih. Študirala je v Londonu in Moskvi, kjer je spoznala svojega moža, prav tako glasbenika Benjamina Izmajlova in skupaj ustvarjata številne glasbene zgodbe. Že štiri leta z družino - dvema najstniškima hčerkama se je pred manj kot letom dni pridružila dojenčica - živijo v Celovcu v Avstriji. Dovolj blizu Slovenije in dovolj daleč za nove priložnosti. Konec lanskega leta je luč sveta zagledala njuna glasbena knjiga za otroke " Najlepše pesmice za vse čase", v kateri Manca v novih glasbenih priredbah zapoje 25 znanih melodij, knjiga pa ima bogate ilustracije, notne zapise in zgodbe o glasbi - vsako pesem tako otrok prebere in sliši. O glasbeni knjigi, življenju v tujini, poznem novem materinstvu... se pogovarjata z Natašo Benčič.
V začetku aprila je v Gornji Radgoni v sklopu mednarodnega sejma lovstva in ribištva potekalo 17. državno prvenstvo v posnemanju jelenjega rukanja. Tekmovalci, po večini lovci, ob pomoči posebne naprave izvajajo jelenov klic. Z rukanjem želijo samci razglasiti svoj primat na nekem območju in nanj privabiti čim več košut, hkrati pa sporočajo drugim jelenom, da v bližini niso zaželeni. Disciplina od tekmovalcev zahteva dober posluh, kajti posnemovalci se morajo čim bolj približati oglašanju rukajočih jelenov v različnih okoliščinah. Med boljšimi rukači je tudi Primorec Marko Mavri, član Lovske družine Podbrdo, ki je na zadnjem državnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Ko jokajoči zaljubljeni jelen tava za košutami in išče ljubezen ali pa se zmagovalno oglaša po dvoboju z nasprotnikom, je to zelo čarobno in prvinsko doživetje, pravi Marko. V čarobni in ljubezenski svet jelenov je zvabil tudi Boštjana Simčiča.
Na 42. tekmovanju Zveze slovenskih godb, ki je potekalo v soboto, 20. aprila, v Velenju, je Pihalni orkester Vrhpolje postal absolutni zmagovalec tekmovanja v 1. težavnostni stopnji. 70-članski sestav je navdušil mednarodno tekmovalno žirijo v sestavi Mitja Dragolič, Tomaž Habe, Gašper Salobir, David Rivas Dominguez in Taurisano Cosimo. Vrhopoljskim orkestrašem je dodelila kar 99,58 % vseh možnih točk.
Mlajše generacije se že dolgo spopadajo s prekarizacijo dela in fleksibilnostjo trga dela, ki prinašata negotovost, strah glede možnosti za preživljanje, nenazadnje za samostojno življenje. Novim razmeram so se mladi prilagoditi, tako da so prevrednotili uveljavljen odnos do dela. To zanje zdaj ni več absolutna vrednota, bolj cenijo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Delodajalci pa se na nove zahteve večinoma odzivajo prepočasi. Ponekod, denimo v zdravstvu, gostinstvu tudi zato vse težje zapolnijo delovna mesta.
Nimam časa. Tako pogosto pravijo upokojenci. Mogoče tudi zato, ker želijo v času, ki ga ne zaznamujeta več služba in delo, narediti tisto, česar niso v delovni dobi. Zato si izberejo več dejavnosti, hobije in tudi srečevanja. Člani Društva upokojencev Semedela so si zadali še eno nalogo - napisali so knjigo spominov. Ko spomin se več ne stara je zbir zapisov, ki so nastali - kot pravi ena od avtoric - iz spoštovanja in ljubezni do svojih prednikov. Tjaša Škamperle se je srečala z nekaj avtorji spominov
Trend kopanja v mrzli vodi je že več let prisoten tudi v Sloveniji. Znanstveniki pravijo, da imata mrzel tuš in plavanje v mrzli vodi jezera ali reke, pa tudi morja, številne pozitivne učinke na organizem. Skupina z Goriškega se redno dobiva na Soči v Solkanu vsak 25. dan v mesecu, ki vsebuje črko r. Od septembra do aprila. 25. aprila so zaključili zimsko kopalno sezono na reki Soči. Ob zadnjem skoku v Sočo v sezoni 2023/24 jih je obiskala Mateja Grebenjak.
"Čisto počasi ..." je že tretji projekt pevke Vesne Forte. Vesna je pevka, ki je na slovenski glasbeni sceni prisotna že nekaj časa, vendar je do sedaj vedno delovala iz ozadja. Že dlje časa je članica zasedbe Thomas March Collective, kjer sodeluje že od samih začetkov, hkrati pa članica številnih acapella zasedb. Tokrat Vesna prvič stopa na piedestal in s pesmijo "Čisto počasi…" prihaja v slovenski glasbeni prostor. "Nič me ne spremeni...", tako nekako Vesna lebdi nad spremljavo prekaljenih slovenskih glasbenikov in z ljubeznijo nabitim tonom nadaljuje do refrena, kjer se vse ustavi. Ker je pač treba počasi - čisto počasi.
Za klekljanje potrebujemo ovalno blazino ali 'bulo', košaro ali podstavek, na katerem sloni bula, kleklje - posebno oblikovane lesene paličice, na katere je navit sukanec, bucike in vzorec, t. i. »papir'c«. Ta obrt zahteva veliko potrpljenja, vztrajnosti in časa, pravi Nevenka Malnič iz Doblarja, ki že več kot 20 let vodi klekljarsko skupino. Ljubezen do ročnega dela je v vseh teh letih ustvarila tudi mnoge nepozabne trenutke. Njihove čipke občudujemo vsepovsod po Sloveniji. Trenutno izdelujejo čipke za mašne plašče ob 1500-letnici koprske škofije. Nevenka Malnič je Boštjanu Simčiču z velikim navdušenjem pokazala svojo zbirko čipk. To, da je sorazmerno hitro postala mojstrica, ni presenetljivo, saj so jo, kot pravi, te male umetnine zasvojile.
Ta petek je res evropsko obarvan. Že zjutraj smo vas spraševal, če je dobro, da je Slovenija del evropske družine, ob 10ih smo spustili v eter rubriko Evropa osebno, v kateri spoznavamo različne sogovornike z zanimivimi zgodbami, zdaj pa bo naša gostja dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pogovori o Evropi je naslov te rubrike, ki nastaja v sodelovanju s točko Eu direct v Kopru. 1. maja bomo praznovali 20 let, odkar je tudi Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Zato je zagotovo pravi čas za pogovor ob obletnici.
Anja Rupel je zelo mlada osvojila srca mnogih. Kot pevka skupine Videosex, ki letos praznuje 40 let od izida albuma Videosex 84, je v zelo kratkem času postala zelo priljubljena še v bivši državi. Odtlej je ves čas prisotna na glasbeni sceni, kot avtorica in izvajalka. Veliko dobrega se je nabralo v vseh teh letih. Kako je bilo na sceni takrat, kako se počuti zdaj, kaj pogreša in kaj je novega, je razkrila v pogovoru z Uršo Mravlje, nekaj pa je z nami delila prvič.
Kamniti spalec je osrednja pesniška zbirka Maka Dizdarja, enega največjih bosanskih pesnikov 20. stoletja. To izjemno delo, v katerem avtor vsebinsko in jezikovno spaja arhaičnost in sodobnost, lahko, po več kot pol stoletja od prvega izida izvirnika, v celoti beremo tudi v slovenskem jeziku. Pesnica in prevajalka Ines Cergol se je zahtevnega dela lotila že pred leti, a je Kamniti spalec na dvojezično izdajo čakal do lani, ko je izšel pri založbi KUD Logos. Pesem iz zbirke Beseda o sinu pa bo zdaj tudi sestavni del fotografske razstave Po Deželi stečkov, ki jo bodo 7. maja letos odprli v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Kaj imajo skupnega Dizdar in stečki? Tudi na to vprašanje v pogovoru z Leo Širok odgovarja Ines Cergol.
Mednarodna konferenca z naslovom Poti do duševnega zdravja ob izgubi sluha je z aktualnimi temami opozorila na še eno bolezen oziroma poškodbo sodobnega časa, gre za poškodbo sluha. Vse več je tovrstnih poškodb, tudi pri mladih. Vse več je hrupa, ki vpliva na to in hkrati hudih stisk, saj je očala nositi moderno, slušni aparat pa je tabu tema. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je povedal tudi, da bi nas naglušni in gluhi res radi poslušali, tako kot v tujini poslušajo radio.
Lani je glasbenica Kataya z nastopom na Slovenski popevki naznanila vrnitev na glasbeno sceno, sedaj pa predstavlja novo pesem 'Vse, kar si zaželiš', ki je postala Pesem in pol. S skladbo, za katero pravi, da je življenjska himna, želi prenesti sporočilo, da moramo na svoji poti slediti šumu srca.
Na pomladni dan smo na Radiu Koper govorili o »Pomladi na opernem odru«. Tak je naslov potujoče razstave, ki se je iz Kopra preselila v Trst, v Slovenskem stalnem gledališču bo na ogled do 28. junija 2024. Življenje izjemne primorske operne pevke in glasbene pedagoginje Ksenije Vidali sta raziskovali naši sogovornici, Tina Novak Pucer, muzejska svetnica in etnologinja, ter Tanja Jakomin Kocjančič, samostojna raziskovalka s področja zgodovinopisja in kulturologije. Trst in Ljubljana, kamor se razstava seli septembra, sta mesti, ki sta Ksenijo Vidali na življenjski poti močno zaznamovali. Vidalijeva je v intervjujih večkrat povedala, da se je rodila dvakrat, kot človek v Škednju in kot umetnica v Ljubljani.
Neveljaven email naslov