Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
15. oktober je mednarodni dan bele palice. Zato ponujamo spet v poslušanje zanimivo reportažo:
Mestna občina Nova Gorica je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
1603 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
15. oktober je mednarodni dan bele palice. Zato ponujamo spet v poslušanje zanimivo reportažo:
Mestna občina Nova Gorica je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
Pisalo se je leto 1973, ko je tedaj še 12-letni Brane začel zapisovati vremenski dnevnik z opazovanji. Štirikrat na dan je vpisoval stanje neba, temperaturo, smer in hitrost vetra in morebitne pojave, kot sta dež ali megla. 15 let kasneje je v vlogi napovedovalca vremena prvič stopil pred kamere in v dobrih dveh minutah s pomočjo grafike oblačka ali sončka pogovorljivo skrčil skupek podatkov, prognoz in analiz povezanih z aktualnim stanjem v atmosferi. To počne, sicer bolj poredkoma še dandanes, zato pa toliko bolj v radijski različici, ko ga mestoma lahko slišimo tudi na naših valovih vsak delovnik kmalu po osmi. Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, smo na pogovor povabili priznanega meteorologa tržaških korenin, njegov oče se je rodil na Opčinah in odraščal v Trstu, Braneta Gregorčiča. Na sedežu Agencije Republike Slovenije za okolje ga je obiskal kolega Iztok Novak Easy.
Boris Kokalj iz skupine Kokosy je predstavil prvo letošnjo pomladno Pesem in pol, skladbo 'Lukatova mami'.
Pred letom dni je svoj dom za ukrajinske begunce odprla tudi družina Egona Stoparja iz okolice Ajdovščine. Najprej so gostili dve mamici z otrokoma in babico, danes pa pri družini ostajata Yana in sin Ilija ter gospa Valentina. Postali smo prava družina, povedo nasmejanih obrazov, skupaj namreč praznujejo tudi rojstne dneve in hodijo na izlete. Obiskala jih je Karin Zorn Čebokli.
Mineva leto dni, odkar so na Debelem rtiču uredili namestitveni center za državljane Ukrajine, ki so zaprosili za začasno mednarodno zaščito. To je že leto dni dom Marije, njenega sina, Ajline in njene družine. Tjaša Škamperle se je z njima pogovarjala o življenju pri nas.
Najpomembnejši slovenski skladatelji in pisci besedil so se pred vrsto leti potegovali, da bi prav ona pela njihova dela. Zanjo so pisali najtežje pesmi, ki so zahtevale izjemen glasbeni razpon. Naivna lastovka, kot se je nekoč samopoimenovala, je pomembno zaznamovala zlate čase Slovenske popevke. Zdaj že veste - on je Elda Viler. Hči Ana nam je nedavno poslala njeno novo pesem, v kateri sta z mamo znova združili glasova. Naslov pesmi je "Stare kosti".
Danes bomo spoznali glasbenika in producenta iz Lucije, ki svoje pesmi podpisuje z nadimkom Caro mio. Andrej Stanič, tako je njegovo pravo ime, je na krilih »Do-it-yourself« gibanja posnel in sproduciral osem skladb, ki jih je v zadnjih dveh letih zasidral na pretočnih glasbenih platformah bandcamp in youtube. Pogovoru z njim in k poslušanju njegove muzike, ki se ne utaplja v nedrjih popularne glasbe in blišča, lahko prisluhnete danes ob 11h.
V ponedeljek so v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper odprli razstavo o skladatelju in publicistu Ubaldu Vrabcu, čigar življenjsko delo predstavlja pomemben doprinos h glasbeni kulturi na Slovenskem. Na odprtju so bili tudi vsi trije avtorji razstave, s katerimi se je pogovorila Anita Urbančič.
Zadnji glasbeni izdelek bratskega dvojca 2B, skladba 'Do 5. dimenzije', je postala Pesem in pol. Naš sogovornik je bil Gašper Mihelič.
Sodobna pop country pesem 'Bleda senca' je postala Pesem in pol. Ustvarila jo je kraška ustvarjalka Moya, ki za letos napoveduje izdajo svojega drugega albuma.
Rusija je prav pred letom dni začela vojaško agresijo v Ukrajini. Odtlej je pred vojno zbežalo več milijonov ljudi, ki iščejo zatočišče in novo življenje. Za številkami se vedno skrivajo življenja posameznikov, to pomeni več milijonov različnih zgodb. Če bi bilo vse drugače, bi se 16-letni Boris Kalašnikov s prijatelji sprehajal po centru Harkova, morda obiskal kakšno gledališko predstavo ali pa se spogledoval s svojo simpatijo v mestnem parku. Kruta usoda ga je prisilila, da je zapustil Ukrajino in svojo oazo miru in sreče našel v Sloveniji. Trenutno živi v Ankaranu. Ker ga zanima umetnost in igra, se je hitro vpel v kulturno življenje tega obalnega mesta in slovenščina mu ne povzroča več preglavic. Gotovo ne mine dan, da ne bi razmišljal o svoji državi, kljub temu, da ima pri nas skoraj vse, kar potrebuje. Svojo zgodbo je zaupal Boštjanu Simčiču.
Ob obalah severnega Jadrana se spopadajo z izjemno nizkim vodostajem, ki denimo v Benetkah otežuje vodni promet. Nizko oseko v teh dneh beležijo tudi na Hrvaškem in pri nas. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, do tako nizkih vodostajev pride zaradi kombinacije trenutnega visokega zračnega pritiska in luninega mlaja. Tjaša Škamperle se je o tem, kam je izginilo morje, pogovarjala z Matjažem Ličerjem, raziskovalcem na Agenciji RS za okolje in na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pred javnim predavanjem v Kopru smo gostili koprskega zgodovinarja prof. dr. Darka Darovca. Tema pogovora so bila nova znanstvena odkritja, vezana na statute Koprskega komuna. Pomembna novost je (ponovno) odkritje koprskega statuta, ki naj bi bil iz leta 1380 in ga hranijo v Državnem arhivu Benetke, kot tudi med drugo svetovno vojno odtujeno arhivsko gradivo koprskega komuna.
Peter Lovšin je aktualno Pesem in pol 'Ne bom šel na vojsko' posvetil staremu očetu, vlakovodji, Jožetu Lovšinu, ki se je na avstro-ogrski strani boril v Galiciji in na Soški fronti.
Tudi starejši, ki so šolanje že zdavnaj končali, se pogosto sprašujejo o smiselnosti svoje kariere. Karierni razvoj se pravzaprav ne določa samo v mladosti, karierni razvoj je vseživljenjska kategorija. Naša poklicna pot ni nepovratna izbira, ki jo izvedemo kot mladostniki, tudi v zrelih letih se mnogi odločajo za spremembo svoje profesionalne poti. O vseživljenjskem kariernem razvoju in pomenu iskanja svojih potencialov, ki so najboljši za družbo in naš doprinos k skupnosti, smo govorili s Petro Verbič z Ljudske univerze Koper.
Šestega februarja je Turčijo in Sirijo prizadel eden izmed najmočnejših potresov v zgodovini. Terjal naj bi več kot 41 tisoč življenj. Na družbenih omrežjih smo vsakodnevno sledili grozljivim popotresnim posnetkom. Številne države so v Turčiji ponudile pomoč, med temi tudi Slovenija, ki je tja poslala vrhunsko ekipo vodnikov reševalcev s psi. Med njimi je bil tudi Primorec, ki se že 25 let ukvarja z reševalnimi psi. Z njim se je pogovarjala Loredana Vergan.
Nina Pušlar se je od leta 2022 poslovila z največjim koncetom v karieri in sedmim studijskim albumom 'Nina Nina Nina'. Z njega ob naslovnem že poznamo tudi hita 'Tople oči' in 'Prste stran', kot četrti pa je tu 'Malo, malo' - aktualna Pesem in pol.
11.2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh državah članicah Evropske unije. Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997. Kako deluje, veste, če ste jo kdaj odtipkali ali zavrteli in če se tistih trenutkov spomnite. Kaj vse se skriva za številko 112, pa nam bo poskušala prikazati naša terenska ekipa, v kateri je poleg Davorina Lovrečiča in Maksima Vergana tudi Tjaša Škamperle.
11.2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh državah članicah Evropske unije. Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997. Kako deluje, veste, če ste jo kdaj odtipkali ali zavrteli in če se tistih trenutkov spomnite. Kaj vse se skriva za številko 112, pa nam bo poskušala prikazati naša terenska ekipa, v kateri je poleg Davorina Lovrečiča in Maksima Vergana tudi Tjaša Škamperle.
11.2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh državah članicah Evropske unije. Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997. Kako deluje, veste, če ste jo kdaj odtipkali ali zavrteli in če se tistih trenutkov spomnite. Kaj vse se skriva za številko 112, pa nam bo poskušala prikazati naša terenska ekipa, v kateri je poleg Davorina Lovrečiča in Maksima Vergana tudi Tjaša Škamperle.
11.2. je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh državah članicah Evropske unije. Leta 1991 je ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi že leta 1997. Kako deluje, veste, če ste jo kdaj odtipkali ali zavrteli in če se tistih trenutkov spomnite. Kaj vse se skriva za številko 112, pa nam bo poskušala prikazati naša terenska ekipa, v kateri je poleg Davorina Lovrečiča in Maksima Vergana tudi Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov