Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
1597 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Svetovni dan učiteljev se letos posveča vlogi učiteljev in vzgojiteljev pri sooblikovanju prihodnosti sveta. Da je njihovo poslanstvo izjemnega pomena za mlade generacije, meni tudi nekdanja učiteljica Vera Poljšak. Od začetka 50-ih let minulega stoletja je poučevala na slovenskih šolah na Tržaškem, nazadnje v Barkovljah, kjer je še vedno dejavna v kulturnem društvu. Za učiteljski poklic se je navdušila že, ko je sama obiskovala prvi razred. Kot večkrat pravi, je rojena učiteljica. Prizadevala si je, da bi učenci razumeli snov in jim na vse načine pomagala z veliko iznajdljivosti, veselja, potrpežljivosti, ki jih je vnesla v svoj poklic.
Z imenom Paul Grem se predstavlja družba glasbenikov, ki so že dalj časa prisotni na slovenski glasbeni sceni, a do zdaj še niso igrali v taki zasedbi. V torkovem dopoldnevu so prvič skupaj nastopili v studiu Hendrix. Na obisk jih je povabil Easy.
Tudi v letu 2021 nadaljujemo z izborom Pesem in pol, glasbeno rubriko, v kateri vsak teden ponudimo v poslušanje tri nove slovenske skladbe. Zanje lahko glasujete na spletni strani Radia Koper. Tokrat je največ veših glasov zbrala pesem Ne zbudi me, ki jo je Janji Lešnik predstavil Jan Potrč.
Člani zasedbe, ki so se našli v študentskih letih v Ljubljani pred dvanajstimi leti, zase govorijo, da prihajajo iz združenih primorskih emiratov (vse od Pivke do Gorice). Začeli so z avtorsko glasbo, potem je sledil preobrat in so do nedavnega igrali oz. preigravali ljudski rock'n'roll, zadnje čase pa zopet začeli ustvarjati tudi avtorsko glasbo. Prvotni člani zasedbe so Jože Strel (vokal in kitara, banjo), Erik Gregorič (harmonika in vokal) in Janez Cucek (bas kitara, škaf bas in vokal). Po igranju s petnajstimi bobnarji se je končno našel nekdo, ki je bil dovolj vzdržljiv, da vztraja z njimi še danes, in sicer Marek Fakuč. Ko jih je pred leti zapustil solo kitarist Peter Šavli, je v skupino vstopil Sandi Blažič, ki je bil več kot odlična zamenjava. Pred dvema letoma pa je kot zadnji član v skupino prišel multiinstrumentalist Iztok Cergol in tako zasedbo naredil mednarodno - prihaja iz Proseka. Pohvalijo se lahko tudi, da imajo roudija Jurija Krstana - Hrča, ki je hkrati tudi someliere in po potrebi igra na žlice, drumljo ali kitaro. Na obisk jih je povabil Iztok Novak - Easy.
"Zdaj sem" je naslov nove pesmi Jerneja Rustje, glasbenika iz vasice Brje, pri besedilu pa mu je pomagala novogoriška literarna ustvarjalka Tanja Badalič. Za skladbo sta pripravila tudi glasbeno-literarni video, v katerem nas vabita v skrite kotičke naravnih lepot krajev Osek, Vitovlje, Črnice in Vogrsko. Prispevek je pripravila Tatjana Gregorič.
Pesem in pol prvega tedna v novem letu je skladba skupina Tretji kanu - Na tem mestu. Z Anjo Pavlin se je pogovorila Janja Lešnik.
Včasih so bila glasila v podjetjih pomemben povezovalen člen kolektiva. Danes v interne tiskovine vlagajo le redke družbe in podjetja. Luka Koper svoj Luški glasnik izdaja že 50 let. Kako je nastajal včasih in kako danes, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki se je pogovarjala s Tatjano Jazbec in Sebastjanom Šikom, ki ga med drugimi sooblikujeta in urejata.
V četrtkovi silvestrski matineji nas je obiskala zasedba Gedore. Skupina, ki jo zastopajo sami glasbeni prvoligaši, deluje že od srednješolskih let. Svojo glasbeno kilometrino so člani pridobivali predvsem v primorsko krojenih zabavljaških šovih. Odigrali so nekaj svojih avtorskih skladb, pa tudi nekaj pesmi iz repertoarja svetovnih uspešnic. Gostil jih je Iztok Novak - Easy.
Decembrski praznični čas večina ljudi povezuje z mirom, radostjo, dobrimi željami, praznike pa največkrat preživimo v krogu tistih, ki jih imamo radi. Zdi se, da vsako leto ta idilični čas kazijo le poki pirotehničnih sredstev. Za marsikoga obvezno razvedrilo je za nekatere nadloga in nepotrebno zapravljanje denarja. Vsako leto v prazničnem času potekajo tudi akcije, ki opozarjajo na nevarnosti pirotehničnih sredstev. Že nekaj let na to opozarja tudi Ajdovka Sara Savnik, ki je zaradi poka petarde delno izgubila sluh. Svojo zgodbo je zaupala Meti Škvarč.
Del jezika, za katerega že v vrtcu izvemo, da ga ne smemo uporabljati in se ga nihče namerno ne uči, a ga dobro pozna prav vsak izmed nas, so kletvice. Čeprav v naši družbi velja, da je preklinjanje neprimerno, imajo kletvice tudi druge, prijetnejše in zabavnejše plati. Veliko je razlogov, zakaj zanimajo jezikoslovce. Kletvice so iz jezikoslovnega zornega kota zelo posebno področje. Imajo svoje slovnične lastnosti in besednjak, predvsem pa se širijo čez meje posameznih jezikov. Če so Madžari in Francozi zelo ekspresivni kar se kletvic tiče, smo Slovenci zelo zadržani. Ampak to ne pomeni, da je naš slovar kletvic prazen. To področje bomo raziskali z doktorico jezikoslovja in znanstveno sodelavko pri ZRC SAZU, Danilo Zuljan Kumar.
V zadnji oddaji Radio Hendrix v letu 2020 je Iztok Novak - Easy gostil Aniko Horvat.
Samantha Maya ob izidu avtorskega singla 'Venera' predstavlja istoimenski debitanski EP, na katerega je uvrstila svoje prve skladbe, ki jih je izdajala po zmagi na glasbenemu festivalu Slovenska nota v letu 2017. S pesmijo Venera pa je zmagala v zadnji decembrski rubriki Pesem in pol. S Samantho se je pogovorila Janja Lešnik.
Bojan Ceglar je Izolan, industrijski, grafični in produktni oblikovalec, ki je avtorsko podpisal številne, našim očem dobro znane izdelke, ne da bi vedeli, da se za njimi skriva prav on in njegovo podjetje PROCENTA. Morda ste že pili kavo iz skodelice, ki jo je oblikoval, se vozili v avtobusu z njegovim podpisom, prižgali v Nemčiji leta 2019 nagrajeno luč družine svetil Ikar, novogoriškega podjetja Led Luks, vozili kakšen njegov Tomosov motor ali videli tisti znani rumeni, prav tako Tomosov - motor za poštarje. Morda občudujete oblačila in vzorce luksuzne ekološke znamke Benedetti life, koprske modne kreatorke Mateje Benedetti ali pa ste prijeli v roke kakšno zgoščenko Aleksandra Novaka, Rudija Bučarja ali na Japonskem nagrajeni ovitek mobilnega telefona - nekaj od naštetega morda že. Za vsem tem se skriva Bojan Ceglar, ki ga je na prvojanuarski klepet povabila Nataša Benčič, njun pogovor pa je opremljen z avtorsko glasbo našega gosta.
'Preden gre 2020' je ena izmed 11 skladb, ki so bile letos spomladi posnete v studiu Bunker in bodo prihodnje leto izšle na novem albumu Anje Rupel. In ta teden je 'Preden gre 2020' prejela največ glasov poslušalcev v rubriki Pesem in pol.
Nekaj Osebnosti Primorske minulih šestnajstih let odlično kuha, zato smo jim ponudili radijski kulinarični izziv, ki so ga štiri med njimi z veseljem sprejeli. Danes je naša gostja Larisa Štoka. Osebnost Primorske je bila leta 2019. Larisa je predsednica koprskega društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. V tej vlogi je pognala kolesje, ki je ljudi dobrega srca prepričalo, da so z donacijami pomagali malemu Krisu Zudichu do odrešujočega zdravila. Tudi pri radijskem kulinaričnem izzivu so ji pomagali njeni mladi dobrodelni škratki. Na pogovor jo je povabila Nataša Benčič.
Predstavili smo knjigo za otroke, ki je hkrati namenjena tudi družinskemu branju in spodbujanju veselja do branja. Gre za izbor slovenske otroške poezije, ki jo je pripravil dr. Igor Saksida in jo skupaj z Rokom Trkajem ponuja v prav posebni glasbeni obliki. To je rep, zato je naslov knjige Repki. Z avtorjema se je pogovorila Neva Zajc.
»Čas je, da se Bela snežinka umakne novi decembrski himni!«, je zapisano ob skladbi, ki so nam jo nedavno poslali fantje iz zasedbe Zmelkoow. Skladba "Veseli december" se pri nas že pospešeno vrti, trije člani zasedbe, Goga, Žare in Iztok pa so jo ob obisku studia Hendrix odigrali tudi v živo. Gostil jih je Iztok Novak - Easy.
Po izidu debut albuma 'Potovanje', ki je izšel konec oktobra lanskega leta, je pesnik in pevec Boštjan Velkavrh. Boštjanovo poslanstvo je glasba in razveseljevanje ljudi z njenimi ritmi in sporočili. Navkljub težkim razmeram je Boštjan nastopal pred občinstvom tudi med pandemskim časom. In ustvarjal. Nastala je nova pesem, 'Pesem o nas (dobrih ljudeh'). Prav ta skladba je zmagala v rubriki Pesem in pol.
Umetniški fotograf Primož Bizjak, doma iz Vrtojbe, diplomant Akademije lepih umetnosti v Benetkah, je bil vrsto let razpet med Benetkami in Madridom. Pred dvema letoma se je z družino preselil v Munchen, trenutno pa ustvarja nova dela v Mednarodni hiši umetnikov Villa Concordia v Bambergu. S portugalskim umetnikom Carlosom Bungo pa v galeriji Elba Benitez v Madridu razstavlja projekt z naslovom Bolnišnica iz kartona. Čas pandemije koronavirusa je močno zaznamoval tudi njegovo življenjsko pot in delo.
Ali smo robotom pripravljeni pripisati inteligenco? Kako pravno in etično urediti sobivanje človeka z napravami, ki se, čeprav šele zelo v povojih, lahko učijo in razmišljajo? Je umetna inteligenca napaka, ali nujni del razvoja? In ali zdajšnja družbena ureditev zavira razvoj umetne inteligence? To je le nekaj vprašanj, ki so si jih zastavili udeleženci spletne okrogle mize ob letošnjem Dnevu filozofije, 19. novembru. Med organizatorji so bili Slovensko filozofsko društvo, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pri Inštitutu Jožef Stefan. Sodelovali so tako strokovnjaki z različnih področij, kot dijaki in študenti. Nekaj poudarkov s spletne raprave o enem največjih izzivov človeštva je povezala Lea Širok.
"Skupaj zmoremo, ne glede na izzive" je bilo geslo letošnjega Mednarodnega dneva prostovoljstva, ki smo ga obeležili 5. decembra. Ta dan je že od leta 1985, ko so ga razglasili Združeni narodi, priložnost za spodbujanje prostovoljstva, a tudi za to, da vlade in družbe priznajo prispevek prostovoljcev. Po zbranih podatkih za lansko leto, je samo v naši državi več kot 284 tisoč prostovoljcev opravilo več kot 11 milijonov 600 tisoč ur dela, organiziranega na najrazličnejših področjih. In tudi ob letošnjem soočanju s panedmijo koronavirusa so v prvih vrstah nudenja pomoči zdravstvu, domovom upokojencev, pa tudi posameznikom. Tri prostovoljke iz piranskega Rdečega križa, ki v teh dneh nudijo pomoč tudi v izolski bolnišnici, v prispevku predstavlja Lea Širok
Neveljaven email naslov