Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta konec tedna je v sosednji Italiji potekal Festival Slovenija v Beneški laguni, eden številnih festivalov pod znamko Si.in, ki že 8. leto promovira slovensko ljubiteljsko kulturo v tujini. Festivali potekajo še v Pragi, Beogradu, Slavoniji, na Ohridu, Opatiji in drugje. V Beneški laguni, natančneje Jesolu, je bil drugič in bil je rekorden. Udeležilo se ga je 35 kulturnih društev iz vse Slovenije, od tega 9 primorskih, skupaj je bilo 800 nastopajočih. Na pot se je s Kulturnim društvom Dobra volja Škofije in Kulturno-umetniškim društvom Mirta Izola v petek zgodaj zjutraj odpravila tudi naša novinarka Mateja Brežan ter v mikrofon ujela popotovanje vse od ogleda Benetk in priprav na nastope, medsebojna povezovanja, do utripa s prizorišč. Prisluhnimo, kakšne zgodbe nam odstira ljubiteljska kultura.
1600 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ta konec tedna je v sosednji Italiji potekal Festival Slovenija v Beneški laguni, eden številnih festivalov pod znamko Si.in, ki že 8. leto promovira slovensko ljubiteljsko kulturo v tujini. Festivali potekajo še v Pragi, Beogradu, Slavoniji, na Ohridu, Opatiji in drugje. V Beneški laguni, natančneje Jesolu, je bil drugič in bil je rekorden. Udeležilo se ga je 35 kulturnih društev iz vse Slovenije, od tega 9 primorskih, skupaj je bilo 800 nastopajočih. Na pot se je s Kulturnim društvom Dobra volja Škofije in Kulturno-umetniškim društvom Mirta Izola v petek zgodaj zjutraj odpravila tudi naša novinarka Mateja Brežan ter v mikrofon ujela popotovanje vse od ogleda Benetk in priprav na nastope, medsebojna povezovanja, do utripa s prizorišč. Prisluhnimo, kakšne zgodbe nam odstira ljubiteljska kultura.
Letos mineva 120 let od prvega spusta v jamo Dimnice, kamor se je leta 1904 prvi podal Ivan Andrej Perko. Deset let kasneje je Slovensko planinsko društvo iz Trsta jamo uredilo za turistični obisk. Dimnice se ponašajo s tretjimi najvišjimi kapniškimi stebri v Evropi. Skupaj z okolico predstavljajo muzej na prostem, kjer lahko obiskovalci med drugim spoznavajo stikanje kraškega in flišnega površja ter prisluhnejo zgodbi o »vražji prekajevalnici«, kot so domačini poimenovali jamo, ko so opazovali iz brezna izhajajočo meglico. Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Občina Hrpelje-Kozina in Jamarsko društvo Dimnice so v letu 2024, ob počastitvi 120 let jame Dimnice in 110. obletnice njenega turističnega razvoja, organizirali več dogodkov. Osrednji se bo odvil v petek, 30. avgusta, v sklopu praznika občine Hrpelje-Kozina.
Lilijana Hrvatin je upokojena že 7 let. Dolga leta je bila učiteljica in pomočnica ravnateljice OŠ Livade v Izoli. Da bo učiteljica je vedela že v 1.razredu osnovne šole in bila vedno pridna učenka, nakar si je na presenečenje vseh v osmem razredu premislila, se izšolala za frizerko, a je kasneje spremenila poklicno pot, saj jo srce jo je vleklo v šolo in vedno je poudarjala, da je učitelj lahko le tisti, ki ima iskreno rad otroke, ki jih začuti in rad dela z njimi. V tednu preden se spet začne šola jo je na klepet povabila Nataša Benčič : o šoli nekoč in danes, medvrstniških odnosih, o avtoriteti učiteljev, ki jo je zamenjala avtoriteta staršev, o preveliki tekmovalnosti, o znanju.
15. oktobra bo minilo 180 let od rojstva Simona Gregorčiča, ki se je rodil na Vrsnem na Kobariškem. V sklopu praznovanja obletnice med drugim v Tolminskem muzeju pripravljajo tudi novo knjigo z naslovom Soški slavec. Z avtorico Damjano Fortunat Černilogar se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Skupina LPS je za novo napeto družinsko kriminalno dramo Tartinijev ključ posnela skladbo Nekaj novega'. Film v kino prihaja oktobra letos, v njem pa v stranskih vlogah nastopajo tudi člani skupine.
V zaselku Vinišče v občini Renče-Vogrsko se je zaključil Tabor preživetja v naravi, ki so se ga udeležili otroci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Rdeča nit tabora, ki poteka že enajsto leto je, da se mladi opremijo z osnovnimi strategijami in veščinami za preživetje v primeru naravnih, prometnih in drugih nesreč. Nad vodstvom tabora ob pomoči vojske, policije, gasilcev in civilne zaščite je bdel inštruktor preživetja v naravi Brane Červek. Tabor je obiskala Nataša Uršič
Košnja po starem je dogodek, ki ga že vrsto let pripravlja društvo Trillek s Cola nad Ajdovščino, ki se tudi sicer ukvarja z ohranjanjem ljudskega izročila in običajev. Ne gre za prireditev, ampak za srečanje generacij in obujanje spominov na življenje na podeželju v časih, ko je bilo ročno spravilo sena del vsakdanjika. V svežem poletnem jutru je nastala še ena zanimiva reportaža, prepletena s spomini starejših koscev in izkušnjami mlajših.
Na svetu nikoli nismo sami. Nismo sami tudi v smislu, da so tisti pred nami ogromno naredili. Bogata je umetnostna dediščina, vedno znova nas nagovarja in navdihuje k nadaljnji ustvarjalnosti. Giuseppe Tartini, je bila osebnost evropskega duha že v 18. stoletju. Evropa ga danes imenuje za očeta narodov. Rojen v Piranu, spodbuja spoštovanje, ponos in navdihuje nadaljnje ustvarjalno delo. Pričenja se 23. Tartini festival. To je butični festival, ki na Obalo prinese baročno glasbo v izvedbah najuglednejših izvajalcev mednarodnega slovesa. Umetniška vodja festivala je Jasna Nadles.
Oder plaže Valdotra je že tretje leto zapored prizorišče kulturne prireditve ob 24.avgustu, dnevu neodvisnosti Ukrajine. Dogodek je spoštljiv poklon ljudem, ki so v vojnih razmerah morali zapustiti svoje domove in našli zatočišče v Ankaranu, za obiskovalce pa lepa izkušnja spoznavanja druge kulture in njenih ljudi. Motor te zgodbe je dijak Boris Kalashnikov , z njim pa so v studiu tudi pevke in pianist. Prisluhnimo pesmi in besedi. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
Koprski arhivi so bogati z notnimi viri, ki razkrivajo glasbo preteklosti. Znanstveno raziskovalno delo za odkrivanje glasbe preteklosti in predstavljanje zvenenja te glasbe javnosti na odru, je dolgotrajno. V teh dneh poteka 42. Festival Radovljica. Ta letos v osredje postavlja prav glasbo koprskih arhivov. Bogata je, kar dokazuje živahno kulturno dejavnost mesta Koper (Justinopolitanus) v 17. stoletju. Obenem presenečajo notni zapisi arhivov koprskega frančiškanskega samostana. Na prvi pogled kažejo, da gre za glasbo srednjeveškega gregorijanskega korala, a znanstveno oko dr. Katarine Šter je odkrilo, da gre za do danes povsem neraziskano prakso drugačnega korala, ki je živela v Kopru in nemara tudi drugod po svetu. Neposredno s Festivala Radovljica: dr. Metoda Kokole (znastvena svetnica na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU, dr. Katarina Šter, znanstvena sodelavka na Muzikološkem inštitutut ZRC SAZU) in Danijela Perković Frleta (doktorska študentka, raziskovalka dediščine frančiškanskih samostanov na Hrvaškem).
Verjetno ni Slovenca, ki se ne bi v svojem otroštvu srečal z Zverinicami iz Rezije. Gotovo se še spomnite Zverinic in televizijske lutkovne igre sredi 70. let prejšnjega stoletja. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Ladina je del vasi Solbica, kjer je bila rojena tudi avtorica knjige Catia Quaglia, kulturno zelo dejavna Rezijanka, ki se ji pravljice porodijo tudi med vsakodnevnimi opravili. Kako je nastala Ta ladinina lisica, nam je pripovedovala v pristni rezijanščini. Knjigo so natisnili v dveh različicah: rezijansko-italijanski in rezijansko-slovenski. Za slovenski prevod je poskrbela Živa Gruden, za italijanskega Catia Qualia, z zapisovanjem rezijanščine pa je na pomoč priskočila še ena izredno pomembna rezijanska kulturna delavka, Luigia Negro, sicer tudi prejemnica letošnje nagrade ob slovenskem kulturnem prazniku krovnih organizacij v Italiji. V »Rozajanski kumün« do vasi Solbica, je odšel spoznat novo zverinico Boštjan Simčič.
Te besede je izrekel Gregor Žiberna leta 1884, ko se je spustil na dno jame v Divači. Tik ob cesti Divača - Lokev k odkrivanju kraških skrivnosti vabi Divaška jama, ki je za turistične oglede urejena že od konca 19. stoletja. Tudi njo je, podobno kot Škocjanske jame in še nekaj drugih, ustvarila skozi milijone let reka Reka.
"Ko pridem na oder, me navdaja posebno navdušenje. Preden vzmahnem pa začutim poseben notranji mir in postanem del drugega sveta," pove dirigent, umetniški vodja Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, skladatelj Ambrož Čopi. V Postojni se odvija 23. Mednarodni glasbeni festival mladih, ki ga organizira Turistično društvo Postojna in Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska, ki je lani praznovala svojo 140. obletnico. V četrtek, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v cerkvi sv. Štefana ponudil koncert Mešanega komornega zbora KGBL z dirigentom Ambrožem Čopijem. Bilo je doživetje vedno znova navdihujoče lepote glasbene umetnosti.
Z arhitektko Alenko Kramer Turnšek smo obiskali eno od najbolj posebnih knjižnic na svetu. Oodi, kot so jo poimenovali, se nahaja v Helsinkih, nasproti finske parlamentarne stavbe, s katero si deli javni trg.
Koprčani so svoje dobitnike olimpijskih kolajn sprejeli na prav poseben način. Karavana koprskih športnikov je krenila izpred koprskega olimpijskega bazena, proti Taverni pa jih je na promenadi ustavljala množica navijačev in podpornikov. Utrip tega svečanega trenutka je ujel Blaž Maljevac.
Projekt Kaštelir je osvetlil pomembno kulturno dediščino, prazgodovinska gradišča, kar 550 jih je na območju Istre, Krasa, Brkinov, Čičarije in Kvarnerja. Zdaj pa je v teku že nov projekt Kaštellieri, s katerim želijo vzpostaviti trajnostno kulturno-turistično destinacijo prazgodovinskih gradišč zgornjega Jadrana.
Letos mineva 20 let od izdaje albuma Kapot, ki je nastal prav v studiih Radia Koper. Na njem je Rudi Bučar prvič navdušil s sodobno folk interpretacijo istrskih ljudskih napevov. Pred desetimi leti pa je istrski melos pripeljal tudi na največji glasbeni oder pri nas. Na 34. Festivalu Melodij morja in sonca je s pesmijo »Sen znala jes« prejel največje možno število točk prav v vseh njegovih kategorijah glasovanja. Istega leta je zmagal tudi na Slovenski popevki. Preverili smo, kaj počne Rudi v letošnjem letu, kakšnih projektov se loteva in ali pripravlja kakšno novo zgodbo.
Po dolgih letih ustvarjanja v tujini se je vrhunska vokalistka Maja Keuc vrnila na slovensko glasbeno sceno z albumom Sončnice, na katerem je deset svežih skladb, ki izražajo njeno predanost slovenskemu jeziku. Na njem je tudi aktualna Pesem in pol, skladba 'Zmaji'.
Pričenja 42. Festival Radovljica. To je eden najbolj butičnih poletnih festivalov z osredjem glasbenih praks preteklosti. Letos bo ta festival v jedro postavil dediščino koprskih arhivov in v tej luči povezal dve pomembni slovenski turistični destinaciji: Koper in Radovljico. Obe mesti sta tudi nosilki bogate tradicije stare glasbe. Kaj pravzaprav je stara glasba? Kakšno glasbo so poslušali prebivalci Kopra v preteklosti? Kje je potekalo glasbeno življenje in kakšno vlogo je imela glasba v družbenem življenju? Predvsem pa, kako danes oživiti glasbo iz arhiva, spoznati njen zven in z njo prepričati? To so vprašanja, ki so popeljala urednico Simono Moličnik v osrednjo glasbeno raziskovalno institucijo v državi, to je na Muzikološki inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam ji je svoj čas, prostor in poznavalsko širino odprla znanstvena svetnica dr. Metoda Kokole.
Za mlade je poletje predvsem čas oddiha in priprav na novo šolsko leto. Mnogi so se določili s počitniškim delom tudi kaj zaslužiti. Mila in Manuel, učenca Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, ki bosta letos vstopila v 9. razred, pa sta se odločila za prostovoljstvo. Nekajkrat na teden obiščeta stanovalce Doma upokojencev Izola in jim delata družbo. Pravita, da se čutita sprejeta, veliko izvesta o življenju, učita se veščin, ki jima bodo služile v bodoče. Usmerjajo ju tamkajšnji zaposleni, ki so nanju izredno ponosni. Ta teden jih je obiskala Mateja Brežan.
Morjeplovec in pisatelj Mitja Zupančič je pred nekaj dnevi s tremi hrvaškimi prijatelji odplul s skoraj 100 let staro enojambornico tartano iz Pulja prek Visa, Otranta in Messine do Viareggia. Od tam, ali pa morda iz Genove, bo tartana konec septembra odplula na znamenito regato Voiles de Saint-Tropez v Franciji, na kateri tekmujejo tradicionalne in super moderne jadrnice. Lea Širok je Mitjo Zupančiča po telefonu ujela na plovbi.
Neveljaven email naslov