Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dopoldan smo v osrednjem studiu Radia Koper gostili Raiven. Po lanskem nastopu na Evroviziji je akademsko šolana glasbenica nastopala še v ljubljanski Operi, se posvečala študiju psihoanalize in imela še kup drugih obveznosti, saj se že vrsto let drži enega načela - če ne nastopa in ne dela, trpi! Preverili smo, če potemtakem kaj trpi zadnje čase. Z gostjo se je pogovarjala Urša Mravlje.
1607 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dopoldan smo v osrednjem studiu Radia Koper gostili Raiven. Po lanskem nastopu na Evroviziji je akademsko šolana glasbenica nastopala še v ljubljanski Operi, se posvečala študiju psihoanalize in imela še kup drugih obveznosti, saj se že vrsto let drži enega načela - če ne nastopa in ne dela, trpi! Preverili smo, če potemtakem kaj trpi zadnje čase. Z gostjo se je pogovarjala Urša Mravlje.
Na letošnji Popevki je ob spremljavi revijskega orkestra in festivalskega ansambla zapel pesem Ti si, ki je postala tudi 'Pesem in pol' Radia Koper.
Dva družbeno odgovorna upornika, ki se vsak na svoj način, v govorici svoje umetniške zvrsti angažirano lotevata tem, pred katerimi bi včasih najraje zamižali in hop…., ne bi jih bilo več. Pa ne gre tako. Ne smemo biti tiho. In zdaj sta združila moči, oba prisegata na zdravo pamet in imata alergijo na vsakršno enoumje, eden je glasen z glasom, drugi s svinčnikom. Matej Kocjan Koco je najprej ustvaril strip in predlogo zgodbe, ki jo je Darko Nikolovski predelal v sodobno repersko pesnitev . In tako je nastala prva slovenska knjižna rap pripoved v stripu, stripovski album Z naslovom Drug drugemu drug. To je slika usode sodobnih beguncev, ki jo bralci doživimo skozi oči brezdomnega mačka. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Festival slovenskega filma se bliža koncu. Jutri zvečer bodo v Avditoriju podelili nagrade najboljšim. Te dni smo videli veliko dobrih filmov, nekaj jih na projekcijo še čaka, saj je tu še današnji in jutrišnji dan. V tokratnem filmskem utrinku vam predstavimo delo znanega Primorca Erika Valenčiča, ki že nekaj časa potuje po kriznih žariščih, da bi se poglobil v zgodbe ljudi, ki doživljajo vojno. Več Neva Zajc.
Na enem od briških gričev, posejanem s trtami in oljkami v majhni vasici Hlevnik, stoji ličen čebelnjak. Privlačen je zaradi lepo poslikanih panjskih končnic, notranjost pa je posebna, saj ima v njem Robert Skubin urejen prostor za apiterapijo. K njemu hodijo ljudje, na katere brenčanje čebel deluje pomirjujoče, vdihovanje zraka, nasičenega z medeno aromo, pa blagodejno. Nekateri pa se pri njem ustavijo le zato, da se umirijo in sprostijo. Snemalno ekipo Natonal Geographica pa je najbolj presenetil učinek čebeljega strupa za zdravljenje različnih bolezni. Roberta Skubina je pred kratkim obiskala tudi Nataša Uršič.
VILINSKA KRI je naslov izgodbe, ki je knjižni prvenec Alenke Kranjac.Otroci jo poznajo kot učiteljico na podružnični šoli v Sv. Antonu, ostali pa že dolgo občudujemo njen glas, ko nam zapoje v skupini Vruja, ki jo vodi njen mož, Marino Kranjac. Alenka je nemirni in ustvarjalni duh, ki globoko spoštuje človeka, ljubi Istro in njeno izročilo, Istra je zanjo čarobna in morda smo vse ženske malo štrige, čarovnice, v dobrem in v slabem, si misli… Kar nekaj jih nastopa v njeni knjigi, glavna junakinja pa je Beti, mlada učiteljica iz Kopra, ki doživi stisko v službi…in potem pride na obisk njena teta Malja, nenapovedano . Z Alenko Kranjac se tik pred izidom knjige, tu še z delovnim naslovom Maljina škrinjica, pogovarja Nataša Benčič
Nanos je eno markantnejših pogorij Primorske. Njena pobočja strmo padajo proti jugu, vzhodu in zahodu. Zaradi tega je od tu odličen pregled na velik del Primorske in Notranjske pokrajine. Vrh Pleša je že dolgo znan kot zanimiva razgledna točka in tako tudi predstavlja odlično lokacijo za oddajanje radijskih valov. Prve meritve slišnosti na UKV področju so bile v letih 1953 - 1954. Ker so bili rezultati ugodni, so od tam začeli 1955 oddajati UKV radijski program. Aparature so bile postavljene v majhno hišico, oddajni stolp je imel višino okoli 20 m, tehniki pa so živeli v bližnji planinski koči. V naslednjih letih se je oddajnik večal, opazna sprememba je bila postavitev modernega oddajniškega centra, s stalno posadko tehnikov. Kot kaže, pa poklic oddajničarja izumira, saj je digitalizacija posegla tudi na to področje in podobno kot nekateri drugi oddajniki, bo tudi Nanos kmalu deloval povsem samostojno. O delu oddajničarja se je Sandi Škvarč pogovarjal z Stojanom Vitežnikom, ki je bil dolga leta član stalne ekipe tehnikov na Nanosu.
Poležavanje na plaži zna biti zelo dolgočasno. Ljubitelji knjig vedo, da je knjiga dobra družba tudi na kopališču. To je eden od razlogov, da je Osrednja knjižnica Koper že pred leti ponudila svojim bralcem knjige tudi na koprskem kopališču. Od tedaj se je takšna ponudba razširila na skoraj vsa kopališča na obali. Te dni smo preverjali kako dobro so obiskane in kaj o njih menijo obiskovalci
18-letna Ines Frančeškin je doma v Kostanjevici na Krasu. Dijakinja Srednje lesarske šole v Postojni ima rada naravo, a spretno vihti žago in drevesa podira izjemno natančno, naravnost - elegantno. Dokaz je njena odlična uvrstitev na 33. svetovnem prvenstvu gozdarjev, ki je bilo v norveškem Lillehamerju. Z daljnega severa je prinesla komplet medalj in kopico lepih vtisov. Z njo se je pogovarjala Zdenka Tomulić.
V tej pasji vročini se sicer lahko shladimo v vodi vendar je še bolj hladno v gozdu. V Vipavski dolini nad Trnovskim gozdom kraljujejo trije Golaki - Mali, Srednji in Veliki. Najbolj je obiskan Mali, ki je z nekaj manj kot 1500 metri nadmorske višine najvišji vrh Trnovskega gozda. Ko se pohodniki vračajo z razglednega vrha, kjer se pogled odpre na večji del Slovenije, se ustavijo tudi v Iztokovi koči pod Golaki. Ta se skriva v zavetju bukovih dreves in jo opazimo tik preden pridemo do nje. Takrat zastane dih… Je majhna in preprosta vendar lepa kot hišica iz pravljice, zato ji nekateri pravijo kar Koča pri Janku in Metki…. Obiskali smo jo tudi mi. Nataša Uršič je pred mikrofon najprej povabila predsednika Planinskega društva Ajdovščina Cvetka Ušaja, kasneje sta se pridružila tudi oskrbnika koče - Boris Štor in Magda Slejko; zakaj je koča tako priljubljena, pa so ji povedali tudi številni obiskovalci.\t
Poslovil se je Oliver Dragojevič, glasbena legenda mnogih generacij, po vsej verjetnosti tudi tistih, ki še pridejo na ta svet. Ni bilo Glasbe po željah, ni bilo slavja, ni bilo glasbene kulise, ni bilo potovanja, da ne bi Oliver potoval z nami, zato smo se mu poklonili tudi na Radiu Koper. Iztok Novak - Easy se je pogovarjal z Nelfijem Depangerjem, bobnarsko ikono dobrih starih Faraonov in dolgoletnim Oliverjevim prijateljem.
Pred njenim koncertom v Kopru smo se pogovarjali z istrsko kantavtorico Elis Lovrić, umetnico, ki prihaja iz Labina in s svojimi pesmimi, ki jih praviloma prepeva v labinskem dialektu, neguje poseben glasbeni stil. Preteklo leto je predstavila svoj novi album Merika, zgodbo, ki je hkrati osebna, a seže še dlje, od istrskega morja do brazilskega sonca. Merika v labinščini pomeni Amerika, Elis pa pravi, da v njenem primeru to pomeni odkritje sebe, svojih sanj.
Krstilnica Janeza Krstnika v Piranu bo vse poletje in še nekoliko dlje prostor, kjer se z razstavo novih del predstavlja akademska slikarka Mira Ličen. Gre za poseben projekt, ki ima naslov Hommage a Carpaccio, ki je nastal na pobudo Obalnih galerij v letu, ki ga je Piran namenil znamenitemu beneškemu slikarju. Več v prispevku Neve Zajc.
Vabimo vas v Karnijo, v zgodovinski muzej "Karnijsko območje med prvo svetovno vojno 1915-1918", v katerem si lahko ogledamo eno najboljših muzejskih zbirk o prvi svetovni vojni v Furlaniji - Julijski krajini .Postavitev ponuja številne predmete, ki so jih našli na okoliških hribih, a tudi veliko neobjavljenih dokumentov in fotografij iz časov prve svetovne vojne. Poseben prostor je namenjen predstavitvi karnijskih nosačic, domačink, ki so oskrbovale vojake na fronti na območju Karnijskih Alp. Zgodba več kot dva tisoč karnijskih nosačic je bila v prvi svetovni vojni edinstvena, morda pa tudi v vsej zgodovini oboroženih spopadov. Predstavlja jo Tanja Jakomin Kocjančič.
Pred dvema mesecema je vplivna medijska hiša za popotniške vsebine, Lonely Planet, Vipavsko dolino razglasila za eno izmed desetih destinacij v Evropi, ki jih je letošnje poletje vredno obiskati. Turistični ponudniki opažajo, da je gostov v dolini več, tudi ponudba aktivnosti se širi. Karin Zorn je raziskala, katera nova doživetja čakajo obiskovalce Vipavske doline.
V mladinskem hotelu v Pliskovici je prejšjni teden potekal poletni tabor za otroke "SKULtivIRAJ SE"! Da bi bolje spoznali sami sebe, nove vrstnike, okrepili komunikacijske veščine ter spoznali naravno in kulturno dediščino zanje novega okolja, so odšli na Kras in se pridružili Zavodu Dobra pot. Obiskala jih je Janja Novoselc.
Iz Trsta, kjer sta obiskala prijatelje, sta prišla na Radio Koper Slovenka Mojca Cajnko, ki živi v Čilu in njen soprog Luis Jere. Prisluhnite turističnemu prispevku, ki ga bo krasila tudi tradicionalna čilska glasba. Avtorico Smiljo Baranja je seveda zanimalo, zakaj je Mojca Cajnko, leta 1994, zapustila rodno Štajersko in zaživela v Čilu?
Vas Ferlugi v občini Trst ima 95 hišnih številk, 250 ljudi in več kot polovica se jih piše Ferluga. Na Ferlugih je po 2. svetovni vojni živel samo en Italijan. Danes ocenjujejo, da jih je že skoraj 40 odstotkov. V posnetku oddaje boste izvedeli, kakšno je bilo življenje v Ferlugih nekoč in kakšno je danes. O tem je namreč Smilja Baranja spraševala ljudskega godca Rada Andolška in soprogo Natašo! Oba sta kulturna ustvarjalca. Sodelujeta pri Kraškem šopku, ona poje, on pa igra harmoniko.
Naša gostja je danes Ilaria Macchi, mlada Koprčanka, ki že nekaj let vesla v veslaškem klubu Argo v Izoli in si je z odličnim četrtim mestom na evropskem prvenstvu kot skifistka priveslala vozovnico na mladinske olimpijske igre, oktobra v Buenos Airesu. Živahno dekle, z izjemnim talentom, strastjo in odločenostjo, da vse, česar se loti tudi zares pripelje do konca, je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.
Priznajmo si, da nam zunanje sanitarije pogosto vzbujajo nelagoden občutek. Plastična kemična stranišča so dobila hudo konkurenco. Na trgu smo namreč zasledili lesena ekološka stranišča, ki za svoje delovanje praktično ne potrebujejo energentov, njihov ekološki izpust pa je ničeln. Eko stranišča Kakis sta nam predstavila inovatorja David Kodarin in Miha Krečič. Z njima se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Mineva 60 let od začetka gradnje Bloudkove skakalnice in 40 let od gradnje plastične skakalnice v Tihi dolini na Predmeji, ki velja za primorsko zibelko smučaarskih skokov. Med drugim je tu zrasel tudi slovenski reprezentant Stanko Velikonja, ki je leta 1979 v Oberstdorfu s 154 - imi metri postavil primorski rekord; pred petimi leti ga je presegel šele Jaka Hvala. V spomin na pionirske čase primorskih smučarskih skokov je društvo Gora postavilo spominske table s katerimi želijo ohraniti del bogate zgodovine skakalnega športa na Predmeji. V Tihi dolini se je Sandi Škvarč pogovarjal s članom društva Gora in zbirateljem arhivskega gradiva Emilom Velikonjo (na fotografiji drugi z leve, ob Jakovu Faku, ki odkriva spominsko tablo).
Neveljaven email naslov