Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Drugi pogled

29.03.2016

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.

Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.

“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”

Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:

“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”

Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:

“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”

Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.

“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”

Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.

“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”

 

 

 


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Drugi pogled

29.03.2016

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.

Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.

“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”

Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:

“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”

Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:

“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”

Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.

“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”

Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.

“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”

 

 

 


17.01.2023

Daniela del Pilar Hočevar Aguilera, Venezuela

V naslednjih minutah boste spoznali Venezuelko Danielo del Pilar Hočevar Aguilera. V Novem mestu, kjer živi od leta 2019 naprej, se je z njo pogovarjala Nataša Rašl. In izvedela, zakaj tisti »Hočevar« v njenem priimku ter kaj imamo Slovenci v krvi v primerjavi z Venezuelci, pri katerih je temperamentnost na prvem mestu.


10.01.2023

Ayla Heier, Nizozemska

32-letna Ayla Heier prihaja z Nizozemske. Izvorno sicer iz Utrehta, je pa zadnjih 10 let pred selitvijo v Slovenijo živela v Amsterdamu. Njeno delo vključuje ukvarjanje s telesom, dihanjem, meditacijo. Je tudi maserka in vodi delavnice. »Baza v Sloveniji z rednimi obiski Nizozemske,« tako pa je odgovorila, ko jo je Darja Pograjc vprašala, kakšno bi bilo po njenem idealno življenje. Začelo se namreč še zdaleč ni tako zelo idilično. Prisluhnite torkovi rubriki Drugi pogled!


03.01.2023

Joseph Rakotorahalahy, Madagaskar

Joseph Rakotorahalahy prihaja iz Madagaskarja in je upokojenec. V Slovenijo je prišel po naključju pred več kot štirimi desetletji, ko se je odločil za študij arhitekture v takratni Jugoslaviji. Po študiju se je nameraval vrniti v domovino, a se je obrnilo drugače, saj se je zaljubil. Poklicni arhitekt se je ukvarjal s številnimi stvarmi. Bil je scenograf, občasni igralec, še vedno sklada in ustvarja glasbo. Ukvarja se tudi s pripovedovanjem zgodb, nedavno je v okviru družinskega društva Drevo sozvočja izdal slikanico z naslovom Ibotity, ki temelji na malgaški pripovedki. Še vedno je torej povezan z domovino, tja se tudi občasno vrača in se ukvarja z dobrodelnostjo. Za našo oddajo je pripovedoval o prihodu v Ljubljano v sedemdesetih letih ter svoji povezanosti z glasbo. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


27.12.2022

Annisa Queentarina, Indonezija

Indonezija se ponaša z izjemnim rastlinskim in živalskim svetom; je dom več kot 100 ogroženih živalskih vrst, le tam še v divjini živijo orangutani in tudi komodoški varan – največji kuščar na svetu. Prestolnica države Jakarta, pa je popolno nasprotje. Pozidana, polna nakupovalnih središč. Kar 130 jih je v mestu, eno večjih ima kar 9 nadstropij. Jakarta se sicer ponaša tudi z neslavnim nazivom mesta z najslabšim prometom na svetu. In tudi o tem spregovori sogovornica v oddaji, njeno ime je Annisa Queentarina. Pa jo spoznajmo!


13.12.2022

Jose Miguel Estigarribia Villasanti, Paragvaj

Štiridesetletni Jose Miguel Estigarribia Villasanti se je v Slovenijo preselil pred 12 leti. Pred tem je živel na Hrvaškem, tako da zdaj v Evropi prebiva že 20 let. Kaj ga je z južnoameriške celine pripeljalo k nam? V prvi vrsti: študij. Izobrazba mu je od nekdaj pomenila veliko; že od majhnega je sanjal o študiju v Evropi. Sem pa so ga vlekle tudi njegove hrvaške korenine. Kako se je zavrtelo življenje, da je prišel v Slovenijo, kjer si je ustvaril družino in ostal, je razkril Darji Pograjc.


06.12.2022

Cocou Marius Mensah, Benin

Novi Drugi pogled je pred nami in tudi nova država. V Beninu se je rodil Cocou Marius Mensah, ki ima v akademskem svetu pred svojim imenom tudi naziv docent doktor. Dela na mariborski pravni fakulteti, kjer je bil njegov prvi projekt po zaposlitvi vino. Kako in kaj, bo najbolje razložil kar sam v nadaljevanju. V oddaji pa nam podrobneje predstavi tudi svojo domovino, ki je mimogrede tudi domovina vuduja. Drugi pogled je pripravila Andreja Gradišar.


29.11.2022

Fabiana Carvalho, Brazilija

Letos Brazilija praznuje 200 let neodvisnosti. Država, ki je dobila ime po bražiljki, krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, je po površini 5. največja država na svetu in obsega približno polovico Južne Amerike. In iz tako velike države je v majhno Slovenijo prišla Fabiana Carvalho, ki zadnji dve leti živi v okolici Ljubljane. Vsak od Brazilcev, ki živijo v Sloveniji, ima svojo zgodbo, pravi, Fabiana pa je svojo zaupala Andreji Čokl.


22.11.2022

Sapana Gandharb, Nepal

Sapana Gandharb se je leta 2000 preselila iz Nepala v Slovenijo. Iz države, ki nima stika z morjem, je prišla k nam na Primorsko. »Tu se drugače diha,« mi je povedala, ko sva se srečali v Portorožu in je nastala današnja oddaja. O težkih začetkih v tuji državi, o Bledu, ki jo spominja na domovino, o spremembah zaradi globalizacije, ki jih doživlja nepalska družba, in še o marsičem boste slišali v naslednjih 10 minutah. Avtorica Drugega pogleda: Darja Pograjc.


15.11.2022

Monishankar Singha, Bangladeš

Monishankar Singha, za prijatelje Šila, je bil na Šrilanki 13 let budistični menih, ob tem je vzporedno študiral budistično in zahodno psihologijo. Pravi, da je ob prihodu v Slovenijo ob pogledu na dokaj prazne ljubljanske ulice doživel kulturni šok, kar pa ni čudno, saj prihaja iz Bangladeša, ki ima kar 165 milijonov prebivalcev. Preden mu je uspelo nostrificirati magisterij iz psihologije, je delal kot pomivalec posode in kuhar, zdaj pa uživa v poklicu psihologa. Letos se je povzpel na vrh Triglava, obožuje slovenske pečenke in višnjev zavitek, blizu mu je dvojina v slovenskem jeziku in že dve leti je urbani čebelar. Njegov »drugi pogled« na Slovenijo odstira Bojan Leskovec.


08.11.2022

Su Ping, Kitajska

Tokrat bomo spoznali Kitajko Su Ping. V Sloveniji živi že dobrih 13 let, ukvarja se z ličenjem, masažo obraza in nego kože. Prihaja iz obalnega dela Kitajske, blizu meje z Vietnamom, kjer je vse leto prijetno toplo, pove sama. Raje kot razlike poudari skupne lastnosti Kitajcev in Slovencev. Ena od teh je, da smo zelo prijazni do tujcev, pravi. Še več pa pove v prihodnjih minutah v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.11.2022

Ahmed Ashour, Egipt

Tokratnega sogovornika smo poiskali v bližini vasi Gabrovka v občini Litija. Gre za Egipčana Ahmeda Ashourja, ki je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Razlog tipičen – ljubezen. Ta pa je kriva tudi za to, da se že nekaj časa spoznava z delom kmeta. O tem, kako težek je bil ta preskok, zanimivih slovenskih navadah ter načrtih za prihodnost med drugim spregovori v naslednjih minutah.


25.10.2022

Taehee Kang, Južna Koreja

18-letna gimnazijka Taehee Kang se je s starši v Slovenijo, ko je imela komaj 9 let. Kako se spominja selitve? Zakaj ji ideja na selitev v tujo državo kot osnovnošolki sploh ni bila stresna? Pa tudi o tem, da jo vsi sprašujemo ali posluša k-pop (korejski pop) in gleda k-drame (korejske drame), se je konec prejšnjega tedna pogovarjala z Darjo Pograjc in nastal je današnji Drugi pogled.


18.10.2022

Camilo Acosta Mendoza, Kolumbija

Danes pa v Drugem pogledu posebne vrste premiera – pred radijskim mikrofonom bomo gostili klovna. Klovn Clamyo se je poimenoval Camilo Acosta Mendoza, ki se je rodil v Kolumbiji. Po izobrazbi je strojni inženir, a življenje ga je odpeljala v popolnoma drugo smer. Pred sedmimi leti tudi v Slovenijo, kamor se je dokončno preselil pet let nazaj. V nadaljevanju spregovorimo tudi o tem, kako je postal klovn, zakaj ceni življenje v Sloveniji in zakaj je ena njegovih najljubših slovenskih besednih zvez »gremo počasi«.


11.10.2022

Robert Yebuah, Gana

Jugoslavija je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vzpostavila številne izmenjave s članicami gibanja neuvrščenih. Od tam so v Slovenijo prišli umetniki, strokovnjaki in seveda študenti. Med njimi je bil tudi Robert Yebuah iz Gane. Z njim se je o otroštvu, študiju in življenjski filozofiji pogovarjala Nataša Rašl.


04.10.2022

Piper Williams, ZDA

Američanka z novozelandskimi koreninami, ki se ukvarja s polinezijskimi plesi. To je Piper Williams. Utah je njena domača zvezna država. Iz kraja sredi puščave jo je v zeleno Slovenijo pripeljala misijonarska pot. Prišla je lani decembra, najprej v Celje, nato v Ljubljano, ostala bo do prihodnjega maja. Kako se ima v Sloveniji v tem času, pa v naslednjih minutah. Čas je za Drugi pogled.


27.09.2022

Irmgard Anderl Krajter, Avstrija

Tokrat smo pred mikrofon povabili Irmgard Anderl Krajter, ki je po rodu Avstrijka. Anderl je njen dekliški priimek, priimek Krajter pa je prevzela po poroki s Slovencem. V Ljubljani živi že približno polovico življenja in prav toliko časa je tudi poklicna solooboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.


20.09.2022

Senadin Pajalić, Bosna in Hercegovina

30-letni Senadin Pajalić se je iz majhne vasi v Bosni in Hercegovini v Ljubljano preselil, ko je imel samo19 let. Pri nas se je vpisal na fakulteto in tu tudi ostal. Če ste domači na Tiktoku ga morda celo poznate - je namreč eden tistih, ki imajo v Sloveniji na tej platformi največje število sledilcev. Darja Pograjc se je pogovarjala z njim.


13.09.2022

Lohi Omo-Ezomo, Nigerija

Mesto Benin v več kot 200-milijonski Nigeriji je kraj, od koder prihaja sogovornica tokratnega Drugega pogleda. Lohi Omo-Ezomo je njeno ime. Je diplomirana mikrobiologinja. Ker jo je pot pozneje zanesla v upravljanje s človeškimi viri in korporativno komuniciranje, pa se je odločila za študij MBA – pri nas v Sloveniji, na Bledu, če smo popolnoma točni. Po študiju je tehtala med odhodom domov, saj jo je tam čakala prejšnja služba, ter tem, ali bi ostala v Sloveniji. Kaj je pretehtalo, ljubiteljska jazz pevka pove v nadaljevanju. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.


06.09.2022

Elena Aneiro, Belorusija

Prvi septembrski torek je na koledarju in na sporedu prvi Drugi pogled v novi, že 8. sezoni te oddaje. Spodobi se torej, da dodamo na seznam držav, iz katerih smo že gostili sogovornike, novo državo. Belorusija bo to. Je rojstna država Elene Aneiro, ki pa se je v Slovenijo priselila iz Združenih držav Amerike. Domovino je namreč zapustila že pred nekaj desetletji, vmes daljši čas bivala tudi v Rusiji, nato pa torej dom imela na drugi strani Atlantika. Belorusinja s hčerko živi v bližini Kamnika in tam jo je obiskala Andreja Gradišar.


28.06.2022

Heiko Werner, Nemčija

V Zasavju, blizu Izlak, smo poiskali zadnjega sogovornika aktualne sezone Drugega pogleda. To je Nemec Heiko Werner, ki je v naše kraje z družino prišel zaradi nove službe. Za prijatelje, ki jih je spoznal širom po svetu – živel je namreč v več državah –, je neke vrste zasavski ambasador, saj jih v svojem domu pogosti, nastani pa še pelje naokoli. Nas bo v naslednjih minutah popeljal tudi pet let nazaj, ko je prišel v Slovenijo.


Stran 4 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov