Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Drugi pogled

29.03.2016

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.

Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.

“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”

Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:

“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”

Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:

“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”

Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.

“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”

Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.

“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”

 

 

 


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Drugi pogled

29.03.2016

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.

Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.

“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”

Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:

“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”

Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:

“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”

Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.

“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”

Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.

“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”

 

 

 


23.04.2019

Ernesto Gainza iz Venezuele

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.


16.04.2019

Richard Matondo Kimpala, ponovitev

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


09.04.2019

“En sendvič, prosim. Z 200 gramov salame.”

Anika Dziewior Pavlin ne mara, če kdo reče, da sta poljščina in slovenščina podobna jezika ter da je zato učenje lažje


02.04.2019

“Vsaj na tri leta rabim Buenos Aires”

Bea Tomšič Amon se je slovenskima staršema rodila v argentinski prestolnici Buenos Aires. V več milijonskem mestu je preživela otroštvo in mladost, prvo potovanje v Slovenijo pa je bilo darilo staršev ob zaključku študija arhitekture. Zaradi želje po študiju na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani je tukaj ostala. V Sloveniji živi že 30 let z vmesno štiriletno prekinitvijo.


26.03.2019

Gruzijec Tamazi Nozadze

K nam je prišel iz večini Slovencev precej nepoznane države z nenavadnim jezikom in posebno pisavo. Kljub temu, da živi na podeželju, kjer so tujci bolj izjema kot pravilo, Gruzijec Tamazi Nozadze vedno poudari, kako lepo so ga sprejeli domačini. Tu se on in njegova družina počutijo odlično, v resnici ima le en velik problem, kot pravi sam - zaradi prijaznih ljudi in številnih novih prijateljev mu vedno primanjkuje časa. Se pa čas marsikomu ustavi v njegovi gruzijski restavraciji na obrobju Ljubljane, kjer ga je obiskala Andreja Čokl.


19.03.2019

Čeh Vojta Hemala

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.03.2019

” A boste kavo, lepotica? Kave ne, potico pa bi.”

Ime mesta Aarburg v kantonu Aargau v osrčju Švice vam verjetno ne pove prav veliko. Veliko bližje so nam Habsburžani, ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, ki je velik pečat pustila tudi na naših tleh. In če niste vedeli Habsburžani izvirajo prav iz tega švicarskega kantona, iz mesta Aarburg, ki je od precej večjega Basla oddaljen 40 kilometrov, pa prihaja tudi Esther Kompare. Dolgo časa je bila vpeta v svet bančništva, pozneje je delala na matičnem uradu, po upokojitvi pa je Švico zamenjala za Slovenijo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je za njeno selitev kriva ljubezen. Življenje v Sloveniji označuje z besedico »luksuz«, hkrati pa je v naši državi prepoznala številne neizkoriščene možnosti, prepričana je, da bi politiki morali narediti precej več, da se nam ne bi dogajal »beg možganov«. Kakšne so možnosti, da Slovenija nekoč postane druga Švica?


05.03.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.02.2019

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.02.2019

Irene Debeljak, Filipini

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.02.2019

Minyoung Chang, Koreja

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.02.2019

Manas Mussapirov, Kazahstan

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


29.01.2019

Tetyana Makara, Ukrajina

Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.


22.01.2019

Mehičan Miguel Eckles Gomez

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.01.2019

“Slovenščina je hipster jezik”

Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.


08.01.2019

Eyachew Tefera iz Etiopije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


01.01.2019

Francoz Nicolas Neve

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.12.2018

Rusinja Olga Kajba

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.12.2018

Laura Tobin z Irske

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


11.12.2018

“Tu sem doživel le eno stavko.”

Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.


Stran 12 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov