Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Drugi pogled

29.03.2016

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.

Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.

“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”

Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:

“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”

Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:

“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”

Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.

“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”

Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.

“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”

 

 

 


Drugi pogled

399 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

Drugi pogled

29.03.2016

Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.

Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.

“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”

Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:

“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”

Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:

“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”

Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.

“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”

Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.

“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”

 

 

 


03.10.2017

Julia Martinet, ZDA

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


26.09.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


19.09.2017

Indija - Mehtab Singh

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


12.09.2017

Shin Sato, Japonec

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


05.09.2017

Alexey Sarria Guerra s Kube

Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.


29.08.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


22.08.2017

Mikel Rojo, Španija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


15.08.2017

Julija Mesarič iz Rusije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


08.08.2017

Peter Bossman iz Gane

Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.


01.08.2017

Lidija Dímkovska iz Makedonije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


25.07.2017

Kinda Al-Mansour Kranjec, Sirija

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


18.07.2017

Alexander Niño Ruiz iz Kolumbije

V četrtek 20. julija bodo v severozahodni Južni Ameriki praznovali. Na ta dan leta 1810 je Kolumbija razglasila neodvisnost od Španije. Prav o tej državi nam bo tokrat pripovedoval sogovornik v rubriki Drugi pogled. To je Alexander Niño Ruiz. V Slovenijo ga je pred desetimi leti prinesla ljubezen do Slovenke in do kave. Prav ta pijača je rdeča nit skorajda vsakega pogovora v majhni prodajalni v Stari Ljubljani, ki jo imata skupaj s ženo šele zadnjih nekaj mesecev. Kot je povedal, Kolumbijci svoje kave sploh ne poznajo, čeprav so znani po njej, Slovenci pa smo za razliko od njih ob dobri kavi sposobni uživati ure in ure.


11.07.2017

Jadranka Matić Zupančič s Hrvaške

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


04.07.2017

Michel Obenga iz Gabona

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


27.06.2017

Yulia Roschina

Režiserka gledaliških predstav in oper je v Sloveniji že od svojega 8. leta starosti, a sta Rusija in odhod v novo okolje pustila v njenem življenju globok pečat.


20.06.2017

Švedinja Marina Martensson

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


13.06.2017

Elizabeth Omoregie iz Bolgarije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


06.06.2017

Drugi pogled

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


30.05.2017

Leena Raguchandran iz Malezije

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


23.05.2017

Ronald Korthouwer z Nizozemske

Tulipani, mlini na veter, ravnina, liberalna politika na področju prostitucije, splavov in uživanja marihuane ter amsterdamska rdeča četrt so najpogostejše asociacije Slovencev ob omembi Nizozemske. Na kaj pa pomislijo Nizozemci ob omembi Slovenije? Tudi to bomo slišali v današnjem Drugem pogledu, gost katerega je Ronald Erwin Martijn Korthouwer. Produktni vodja ene od slovenskih farmacevtskih družb je pri nas že skoraj 10 let. O tem, kaj pri nas najbolj pogreša in na katerih področjih je Slovenija boljša od Nizozemske, se je z Ronaldom Korthouwerjem pogovarjala Andreja Gradišar.


Stran 16 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov