Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.
Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.
“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”
Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:
“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”
Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:
“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”
Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.
“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”
Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.
“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”
399 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Ko se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. Z njim se Špela Šebenik ni pogovarjala le o športu, temveč tudi o vremenu, ki ima na Slovence po njegovem mnenju velik vpliv, ter o aktualnih družbenih razmerah v Sloveniji in Braziliji.
Ker se je zimska športna sezona končala, so oči že uprte v poletne olimpijske igre v Braziliji. In od tam prihaja tudi naš sogovornik v oddaji Drugi pogled. Wesley Valiukevicius (priimek razkriva litovske korenine) sicer ne prihaja iz Ria de Janeira, temveč je »paulistanos«. Odraščal in živel je namreč v enem največjih mest v Južni Ameriki – v São Paulu, zdaj pa je že 2 leti in pol Ljubljančan. S seboj je “pripeljal” tudi svoj vzdevek – Cuca. Čeprav je sam vedrega značaja, ga je dobil po čarovnici iz brazilske folklore, ki straši otroke. Ko je bil majhen, je namreč ves čas izgovarjal njeno ime. Ima 30 let, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen.
“Žena je Slovenka. Spoznala sva se v Riu de Janeiru na zadnji dan njenega potovanja. Bila je ljubezen na prvi pogled. Magično! Takrat si nisva mislila, da bova skupaj živela v Sloveniji. Čez nekaj mesecev sem jo obiskal v Sloveniji, to je bilo moje prvo potovanje. Prej sploh nisem imel potnega lista. Potem je ona prišla v São Paulo, nato sva se odločila, da pridem jaz živet v Slovenijo.”
Slovenija mu je zelo všeč – tako narava, pestra in kakovostna kulturna scena, naš odnos do zgodovine, kulturne dediščine, kot tudi zdravstveni in izobraževalni sistem. Je tudi bolj varno okolje – njegova otroka v Braziliji na primer ne moreta sama na igrišče. Zato je prepričan, da ima privilegij, da je tu, a hkrati dodaja:
“Biti tujec tu je težko. Zdaj sem tu že dve leti in pol. Naučil sem se govoriti slovensko, imel sem nekaj služb, a je še vedno težko. Tudi ko dobiš službo, si vedno ‘malo zadaj’. To je moja izkušnja, prepričan pa sem, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Ne samo zate, temveč za vse, ki iščemo delo tukaj, za vse, ki ne želimo delati na črnem trgu, za študente, ki si želijo delati na področjih, za katere se izobražujejo.”
Wesley Valiukevicius je prepričan, da lahko, kljub temu, da so razmere težke, marsikaj naredimo ljudje sami. Za primer je dal begunsko krizo. Sam je skupaj z ženo pomagal v nastanitvenem centru na Vrhniki. Da lahko nekomu, ki mu je vojna vzela vse, pomagaš s svojimi rokami, je dober občutek, pravi. In dodaja:
“Moji stari starši so se med drugo svetovno vojno preselili iz Litve v Brazilijo. In nihče jih ni poslal nazaj. Tukaj pa vidim, da ljudje želijo vračati begunce. V Argentini je velika slovenska skupnost, ki je pretežno sestavljena iz beguncev. Še vedno so tam, nihče jih ne preganja. Za nikogar ni lahko, a vseeno mislim, da bi lahko bili ljudje tu bolj tolerantni. Vsi smo ljudje in delimo si isti planet.”
Kljub vsemu je Cuca prepričan, da smo Slovenci prijetni ljudje – sicer nekoliko zadržani, a ko pridobiš njihovo zaupanje, dobiš res dobrega prijatelja. So pa odnosi tu odvisni tudi od vremena! Velikokrat namreč sliši pritoževanje Slovencev glede vremena in polne lune, ki vplivata na njihovo razpoloženje in počutje. Tega v Braziliji ni, saj je podnebje tam zelo drugačno od našega. Cuca je na primer šele v Sloveniji stal na snegu, tu se je tudi navdušil nad zimskimi športi.
“Najbolj so mi všeč smučarski skoki. Vsi fantje – Kranjec, Lanišek, brata Prevc, Tepeš, tudi Jaka Hvala – so mi resnično polepšali vikende, gledal sem vse tekme skokov.”
Ob tem, kako Slovenija obožuje Petra Prevca, se je spomnil na velikega brazilskega športnega junaka – ko se je v Italiji na dirki smrtno ponesrečil voznik formule 1 Ayrton Senna, je žalovala cela Brazilija. Šport zbližuje, povezuje, je prepričan, in najbrž bo tako tudi s poletnimi olimpijskimi igrami, ki bodo avgusta potekale v Riu de Janeiru.
“Brazilija je zdaj kot ekonom lonec. Veliko stvari se dogaja tam – politična kriza, zika virus, protesti po celi državi proti korupciji in vladi. Ampak mislim, da bo z olimpijskimi igrami tako kot s svetovnim nogometnim – mislim, da bo lepo in bo malo pomirilo ljudi.”
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov