Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

James Cosier iz Avstralije

18.10.2016


27-letni James Cosier iz Avstralije sicer ne pozna izvora svojega priimka, ima pa slovenske korenine in tudi slovensko državljanstvo. Njegova mati se je namreč rodila v Sloveniji, a že kot dojenček odšla v Avstralijo. James se je slovenščino naučil šele v Sloveniji, kamor je prvič za dalj časa prišel leta 2007. Nato je potoval, študiral, hodil na študijske izmenjave v različna evropska mesta, od leta 2013 pa je njegov dom Ljubljana. Še vedno se zelo dobro spominja noči, ko je kot 18-letnik prišel v Slovenijo; ko je po dolgem potovanju utrujen priletel na brniško letališče in ga je tam čakal mali bratranec. Ura je bila polnoč, dolgo ni spal in vožnja do Ljubljane je bila prav posebna:

“Šla sva po stari cesti, čez gozd in to mi je bilo tako čudno: kje zaboga sem?! Priletel sem v glavno mesto, pa gremo čez nek čuden gozd, pa še polna luna je … Potem sva prišla do Ljubljane. On živi na obrobju mesta, kjer so socialistični bloki, pa sem si spet mislil, da se nisem mogel znajti na bolj čudnem kraju. V glavi mi je bilo: ojoj, kaj je to?! Drugi dan smo šli v mesto in sem videl, da sta dve Ljubljani: socialistični bloki na obrobju in staro mesto.”

Takrat je James prišel za eno leto. Po srednji šoli si je vzel leto odmora, t. i. gap year. Ni se želel takoj vpisati na univerzo, želel je malo svobode in raziskati državo, iz katere je njegova mati. James tega predaha nikakor ne razume tako kot večina Slovencev: da je to izgubljeno leto, po njegovem je izstop iz institucionalnega izobraževanja za eno leto koristen. V Sloveniji opaža, da se vsi vpišejo na fakulteto in tudi na drugo stopnjo bolonjskega študija, ker je tu to pač navada. Sam je bil, ko se je pri 25. letih vpisal na magistrski študij goegrafije,najstarejši, “tisti, ta čuden”. V Avstraliji ni tako. Ena izmed razlik med visokošolskim izobraževanjem v Avstraliji in v Sloveniji je namreč ta, da je študentska populacija “tam dol” bolj raznolika – na fakultetah niso le Avstralci, temveč je veliko mednarodnih študentov, na fakultete pa se vpišejo tudi starejši ljudje. Glavna razlika je seveda ta, da je študij v Avstraliji zelo drag, tu pa je po Jamesovih besedah zelo fino biti študent. Naslednja razlika je vzdušje, v Sloveniji je težava že vikanje.

“Ko sem začel hoditi na faks, nisem imel v glavi vikanja in tikanja. Slovenščino sem se naučil na ulici. Fora je bila, da sem vedno tikal tudi profesorje, ampak tukaj so itak vsi navdušeni, če poskusim govoriti slovensko, tako da ni problemov. Dol je tudi bolj sproščen odnos s profesorji, na bolj osebni ravni, da ne rabiš vedno vikati … Tukaj pa so vsi zelo pozorni, da bodo korektni, pa ta bonton … Ampak se mi zdi, da vsi malo bolj sproščeni, ko sem jaz zraven.”

Je torej magistrski študent geografije, zraven pa še pisatelj – o Sloveniji piše za vodiče po mestih In your pocket in je eden od avtorjev vodiča The Slovenia Book. Kaj bi torej priporočal popotnikom, turistom v Sloveniji? James Cosier preseneti (ali pa tudi ne) z odgovorom:

“Zdi se mi, da ima vsak kraj v Sloveniji nekaj zanimivosti, neke zgodbe. Mogoče je sicer, da niso to prave destinacije, kjer bi bil ves vikend. Velikokrat grem stran od avtoceste … Tako vidiš na primer Štanjel, pa greš malo naprej, pa imaš sotesko Pekel, Rakov Škocjan … Vse to je tam ob cesti, so tako zanimivi kraji! Splača se vzeti čas in raziskovati vse te kraje, ki jih imamo v Sloveniji.”

Priznava, da je v Sloveniji zelo težko, če nimaš avtomobila. Zato bi spodbujal javni prevoz in mobilnost. Sam se po Ljubljani prevaža s kolesom. Še vedno ga nekoliko vznejevoljijo vozniki avtomobilov, ki kolesarjev v prometu ne upoštevajo dovolj. V Avtraliji je čelada obvezna, tu pa se James pelje brez nje.

“Zdaj sem že pravi Slovenec, pravi lokalec, ko se peljem na kolesu brez čelade. Smešno mi je tudi to: mislim, da morajo imeti otroci po zakonu čelado, a njihovi starši je nimajo. Ne razumem, kako jim ne kapne, da bi s tem tudi otrokom pokazali, da je dobra stvar, da nosiš čelado?!”


Drugi pogled

405 epizod


V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.

James Cosier iz Avstralije

18.10.2016


27-letni James Cosier iz Avstralije sicer ne pozna izvora svojega priimka, ima pa slovenske korenine in tudi slovensko državljanstvo. Njegova mati se je namreč rodila v Sloveniji, a že kot dojenček odšla v Avstralijo. James se je slovenščino naučil šele v Sloveniji, kamor je prvič za dalj časa prišel leta 2007. Nato je potoval, študiral, hodil na študijske izmenjave v različna evropska mesta, od leta 2013 pa je njegov dom Ljubljana. Še vedno se zelo dobro spominja noči, ko je kot 18-letnik prišel v Slovenijo; ko je po dolgem potovanju utrujen priletel na brniško letališče in ga je tam čakal mali bratranec. Ura je bila polnoč, dolgo ni spal in vožnja do Ljubljane je bila prav posebna:

“Šla sva po stari cesti, čez gozd in to mi je bilo tako čudno: kje zaboga sem?! Priletel sem v glavno mesto, pa gremo čez nek čuden gozd, pa še polna luna je … Potem sva prišla do Ljubljane. On živi na obrobju mesta, kjer so socialistični bloki, pa sem si spet mislil, da se nisem mogel znajti na bolj čudnem kraju. V glavi mi je bilo: ojoj, kaj je to?! Drugi dan smo šli v mesto in sem videl, da sta dve Ljubljani: socialistični bloki na obrobju in staro mesto.”

Takrat je James prišel za eno leto. Po srednji šoli si je vzel leto odmora, t. i. gap year. Ni se želel takoj vpisati na univerzo, želel je malo svobode in raziskati državo, iz katere je njegova mati. James tega predaha nikakor ne razume tako kot večina Slovencev: da je to izgubljeno leto, po njegovem je izstop iz institucionalnega izobraževanja za eno leto koristen. V Sloveniji opaža, da se vsi vpišejo na fakulteto in tudi na drugo stopnjo bolonjskega študija, ker je tu to pač navada. Sam je bil, ko se je pri 25. letih vpisal na magistrski študij goegrafije,najstarejši, “tisti, ta čuden”. V Avstraliji ni tako. Ena izmed razlik med visokošolskim izobraževanjem v Avstraliji in v Sloveniji je namreč ta, da je študentska populacija “tam dol” bolj raznolika – na fakultetah niso le Avstralci, temveč je veliko mednarodnih študentov, na fakultete pa se vpišejo tudi starejši ljudje. Glavna razlika je seveda ta, da je študij v Avstraliji zelo drag, tu pa je po Jamesovih besedah zelo fino biti študent. Naslednja razlika je vzdušje, v Sloveniji je težava že vikanje.

“Ko sem začel hoditi na faks, nisem imel v glavi vikanja in tikanja. Slovenščino sem se naučil na ulici. Fora je bila, da sem vedno tikal tudi profesorje, ampak tukaj so itak vsi navdušeni, če poskusim govoriti slovensko, tako da ni problemov. Dol je tudi bolj sproščen odnos s profesorji, na bolj osebni ravni, da ne rabiš vedno vikati … Tukaj pa so vsi zelo pozorni, da bodo korektni, pa ta bonton … Ampak se mi zdi, da vsi malo bolj sproščeni, ko sem jaz zraven.”

Je torej magistrski študent geografije, zraven pa še pisatelj – o Sloveniji piše za vodiče po mestih In your pocket in je eden od avtorjev vodiča The Slovenia Book. Kaj bi torej priporočal popotnikom, turistom v Sloveniji? James Cosier preseneti (ali pa tudi ne) z odgovorom:

“Zdi se mi, da ima vsak kraj v Sloveniji nekaj zanimivosti, neke zgodbe. Mogoče je sicer, da niso to prave destinacije, kjer bi bil ves vikend. Velikokrat grem stran od avtoceste … Tako vidiš na primer Štanjel, pa greš malo naprej, pa imaš sotesko Pekel, Rakov Škocjan … Vse to je tam ob cesti, so tako zanimivi kraji! Splača se vzeti čas in raziskovati vse te kraje, ki jih imamo v Sloveniji.”

Priznava, da je v Sloveniji zelo težko, če nimaš avtomobila. Zato bi spodbujal javni prevoz in mobilnost. Sam se po Ljubljani prevaža s kolesom. Še vedno ga nekoliko vznejevoljijo vozniki avtomobilov, ki kolesarjev v prometu ne upoštevajo dovolj. V Avtraliji je čelada obvezna, tu pa se James pelje brez nje.

“Zdaj sem že pravi Slovenec, pravi lokalec, ko se peljem na kolesu brez čelade. Smešno mi je tudi to: mislim, da morajo imeti otroci po zakonu čelado, a njihovi starši je nimajo. Ne razumem, kako jim ne kapne, da bi s tem tudi otrokom pokazali, da je dobra stvar, da nosiš čelado?!”


28.09.2021

Ahmed Pašić, Slovenec v Singapurju

V Drugem pogledu po navadi slišite priseljence, tiste, ki so se iz tujine preselili k nam in si tu ustvarili življenje. Danes bo pa Drugi pogled prvič slovenski, ponudil ga bo Slovenec, ki živi v tujini. Kako je biti priseljenec v Singapurju, je med drugim Darja Pograjc vprašala Ahmeda Pašića, doktorja socialne antropologije.


21.09.2021

Halime Djemali, Makedonija

Albanka Halime Djemali prihaja iz Makedonije, v Sloveniji živi 5 let, natančneje v Novem mestu, kjer je zaposlena v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela. Pri njej je zanimivo, da je praktično iz popolnega nepoznavanja slovenščine in tukajšnje kulture v tako kratkem času prišla do redne zaposlitve kot kulturna mediatorka. Zdaj nudi jezikovno in vsesplošno pomoč predvsem Albanskim družinam, ki tukaj živijo tudi že deset let in več.


14.09.2021

Ivanka Kovšca, Slovaška

Sogovornica tokratne oddaje Drugi pogled se je k nam preselila iz države, ki jo pogosto zamenjujejo s Slovenijo, pa naj gre za podobno ime in zastavo ali druge značilnosti, ki ju povezujejo. Z Ivanko Kovšca se je pogovarjal naš notranjsko - kočevski dopisnik Marko Škrlj.


07.09.2021

Agostina Benegas, Argentina

Pri dvajsetih se je Agostina Benegas iz Argentine preselila v Slovenijo. Iz enega glavnega mesta v drugega; iz Buenos Airesa v Ljubljano. Pri nas je najprej delala v hotelih, epidemija pa jo je prisilila, da je skupaj z možem poiskala drugačno poslovno priložnost. Prejšnji teden smo se odpravili na pogovor z zdaj 25-letno Argentinko in nastal je današnji Drugi pogled.


20.07.2021

Nagisa Maritoki Škof, Japonska

Tik pred začetkom poletnih olimpijskih iger v Tokiu smo, najbrž prav nič presenetljivo, pred mikrofon Drugega pogleda povabili Japonko - dr. Nagiso Moritoki Škof, jezikoslovko in predavateljico na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete. Kako je iz dežele vzhajajočega sonca sploh prišla v naše kraje in zakaj se ji zdijo slovenski študentje prav občudovanja vredni, je razkrila v pogovoru z Goranom Deklevo.


29.06.2021

Doudou Bigarura iz Konga

Naš zadnji sogovornik v Drugem pogledu, preden gre torkova rubrika na zaslužene počitnice, prihaja iz Konga, v Slovenijo pa pred dobrima dvema letoma ni prišel na počitnice. Iz svoje države je zbežal, ker se boji za svoje življenje, bil je namreč na protestih in v politiki, na zadnjih volitvah je kandidiral za poslanca v parlamentu. Spoznajte Doudouja Bigaruro!


22.06.2021

Bharath Ranganathan, Indija

Naš tokratni sogovornik v rubriki Drugi pogled prihaja iz Indije, točneje iz mesta Bangalore. Bharath Ranganathan je glasbenik, skladatelj, teoretik in pedagog, ki se je pred tremi leti iz večmilijonskega mesta preselil v majhno vas. "Zdaj živim v manjšem mestu oz. vasi Prevoje pri Šentvidu v občini Lukovica, to je najmanjši kraj, v katerem sem kadarkoli živel. V mestu Bangalore, od koder prihajam, živi skoraj 10 milijonov ljudi, v Prevojah pa mislim, da ni več kot 1000 ljudi. Razlika je torej zelo velika, a mi je všeč in rad živim tukaj." Razlika med Indijo in Slovenijo pa ni le v številu prebivalcev. "V Bangaloreju se velikokrat šalimo, da je pri nas toplo obdobje, nato vroče obdobje in potem monsunsko obdobje, ko samo dežuje od jutra do večera. Pri vas pa imate čudovite štiri letne čase – no ja, sam včasih zvenim kot neki godrnjav starček, ko se tukaj pozimi pritožujem nad vremenom, snegom in nizkimi temperaturami. V resnici imam zelo rad tukajšnje vreme, ker lahko res uživaš v lepotah vseh letnih časov." Bharath pa uživa tudi v slovenski kulinariki. "Obožujem slovensko hrano in po zaslugi ženine babice znam kar nekaj vaših jedi tudi pripraviti. Poleg štrukljev sem poskusil tudi krvavice in pražen krompir ter gibanico, zelo rad obiščem tudi vaše gostilne z domačo hrano. Opazil sem, da v Sloveniji pojeste veliko kruha, v Indiji pa je glavna sestavina po navadi kar riž. Za mojo slovensko družino tukaj velikokrat pripravim pražen riž s cvetačno omako in mislim, da vsi uživamo v tej jedi. Če pa sicer primerjam slovensko in indijsko kulinariko – seveda, začimbe so prva razlika, drugo pa je to, da vaše jedi bolj temeljijo na mesu in prilogah, pri nas je na voljo dosti več različnih vrst zelenjave." Barath je zdaj že dobro spoznal našo Slovenijo in o tem, da bi živel kje drugje kot v Sloveniji, trenutno še ne razmišlja.


15.06.2021

Francois Botton, Francija

»Francoz spozna Slovenko in zgodi se dolenjska penina,« tako bi lahko naslovili današnji Drugi pogled. Francois Botton je namreč pred leti v naši prestolnici spoznal Slovenko, s katero si je ustvaril družino. Zdaj živijo v okolici Ljubljane. Se pa Francois pogosto odpravlja na Telče na Dolenjsko, na posest ženinih staršev – domaine Slapšak, kjer prideluje penino. Zakaj je Dolenjska popolna za ustvarjanje penine in zakaj smo Slovenci preveč pridni, je razkril Darji Pograjc.


08.06.2021

Lazaro Ahmed Hierrzuelo Zumeta, Kuba

Ste že slišali, kako zveni Avsenikova Slovenija od kod lepote tvoje v čačača preobleki? V Drugem pogledu predstavljamo glasbenika, ki jo je priredil: Lazaro Ahmed Hierrzuelo Zumeta je akademski violinist s Kube in v Sloveniji že 10 let ustvarja v različnih zasedbah in poučuje na glasbeni šoli. Ne uživa samo v kubanskih ritmih, zelo spoštuje tudi slovensko narodnozabavno glasbo. Zakaj si želi, da bi bila tudi med Slovenci bolj cenjena, izveste v prispevku.


01.06.2021

Mohamed Elsayad, Egipt

Aleksandrija, mesto na skrajnem severu Egipta, je znano predvsem po bogati zgodovini in nekoč največji knjižnici na svetu. Slovenci pa ga povezujemo tudi z aleksandrinkami, potomce marsikatere izmed njih še danes najdete v tem drugem največjem egiptovskem mestu. Tako o njih kot o mestu, predvsem pa o Sloveniji in Slovencih se je Andreja Čokl pogovarjala z Mohamedom Elsayadom, pravnikom, ki se je poročil s Slovenko in se preselil najprej v Ljubljano, potem na Turjak.


25.05.2021

Azadeh Hashemzadeh, Iran

Naša tokratna sogovornica v rubriki Drugi pogled prihaja iz Irana. Azadeh Hashemzadeh je v Sloveniji že dve leti in pol, o naši državi in Slovencih pa govori v presežnikih. Zelo jo veseli uredniško in fotografsko delo, poleg tega pa prostovoljno dela na Slovenski filantropiji. Komuniciranje z ljudmi iz različnih držav ji pomaga pri učenju jezikov, česar se loteva z veliko motivacije, saj želi v Ljubljani nadaljevati študij notranjega oblikovanja. Z Azadeh Hashemzadeh se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


18.05.2021

Soonseok Park, Južna Koreja

38-letni Soonseok Park je doma iz Seula. V južnokorejski prestolnici je petnajst let delal kot menedžer in sommelier v restavracijah visoke francoske kulinarike z Michelinovimi zvezdicami. Kako ga je pot zanesla v Šepulje na Krasu? Preprosto! Odločil se je, da bo sledil svojim sanjam in se naučil, kako gojiti vinsko trto, pridelovati grozdje in seveda svoje lastno vino. Do Šepulj, ki so v občini Sežana, sem se odpeljala prejšnji teden. Na Turkovi domačiji je nastal današnji Drugi pogled!


11.05.2021

Nataša Derepasko, Ukrajina

Večino »drugopoglednikov«, s katerimi smo govorili do zdaj, k nam pripeljeta posel ali ljubezen. Tokratno sogovornico pa je k nam pripeljal šport! Ime Nataša Derepasko je v zgodovino slovenskega rokometa zagotovo zapisano z zlatimi črkami, in to dvakrat! Ukrajinka namreč pripada zlati generaciji 2000/01, ki si je 2-krat pokorila celotno Evropo. Ravno jutri bo natanko 20 let odkar je ta generacija prvič osvojila naslov evropskih prvakinj. Drugi pogled!


04.05.2021

Nuri Özalp, Turčija

Na Slovenijo bomo zdaj pogledali z očmi Turka: Nuri Özalp je v Slovenijo prišel pred petimi leti. Kot doktorja računalništva ga je sem pripeljala poslovna ponudba, pozneje pa je tukaj odprl svoje podjetje. Je zelo družaben in dejaven, še posebno ga navdušujejo barve slovenske narave. Tudi o Slovencih ima dobro mnenje, ga pa moti ena izmed še posebno izrazitih lastnosti, ki jih je opazil in natančno opisal Katji Krajnc.


27.04.2021

Mirjana Zeljić Brnčič in Ognjen Zeljić, Hrvaška

V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.


20.04.2021

Arlette Cundrič, Nizozemska

My life in Slovenia je naslov spletnega dnevnika Nizozemke Arlette Cundrič, ki ga v nizozemščini in angleščini piše o življenju v Sloveniji. Tukaj je njen dom že skoraj 18 let z možem Slovencem in dvema otrokoma. Sprva sta v devetdesetih letih, ko sta se spoznala, dobrih sedem let živela na Nizozemskem.


13.04.2021

Matt Hamlin, Združene države Amerike

V pekarno, ki je v Poljanski ulici v Ljubljani, se je podala Andreja Gradišar, da je v mikrofon ujela pogovor z Mattom Hamlinom. Američan, bivši marinec, je partnerko Slovenko spoznal med igranjem spletne igrice. Po nekaj časa je dozorela odločitev, da zaživita skupaj in da bo on tisti, ki se bo preselil. S seboj v Slovenijo je prinesel tudi knjižico z recepti svoje babice in iz te zdaj črpa navdih, sestavine in recepte pri delu v pekarni. To je njegov Drugi pogled.


06.04.2021

Emilia Debska, Poljska

Mila oz. Emilia Dębska je pred več kot desetletjem Varšavo zamenjala za dom v Sloveniji. Videli in slišali ste jo lahko v nekaterih naših televizijskih oddajah. S pesmijo Svoboda se je predstavila tudi na EMI. Zaradi dela živi malo v Sloveniji, malo na Poljskem. Čas epidemije pa večinoma preživlja v rodni državi in tja jo je poklicala tudi Andreja Gradišar.


30.03.2021

Ona Čepaityte Gams, Litva

Na Velenjski grad se je tokrat odpravila Andreja Gradišar, da vam v Drugem pogledu predstavi prvo sogovornico iz Litve. Ona Čepaityte Gams tam dela kot kustosinja pedagoginja. Če bi iskali slovensko ustreznico njenega imena, bi bila to Ana. Jo pa, ko se predstavi kot »Ona«, v Sloveniji marsikdaj povprašamo, kako ji je zares ime. Velenje je njen dom že slabi dve desetletji. Selitev iz večje Vilne v manjšo šaleško prestolnico je zahtevala kar nekaj prilagoditev. V nadaljevanju pa tudi o tem, kako drugače vzgajamo otroke v Litvi in Sloveniji.


23.03.2021

Juan Zuleta in David Mosquera, Kolumbija

V teh minutah bomo v rubriki Drugi pogled zavili v Kolumbijo z dvema sogovornikoma, mladima glasbenikoma, ki sestavljala duo Zuluk. Juan Zuleta in David Mosquera sta pred kratkim v Sloveniji posnela že drugo pesem z naslovom Souvenir – Spominček – in zanjo pripravila tudi prav poseben videospot. Pesem bomo po pogovoru tudi slišali, še prej pa poslušajmo Kolumbijca, s katerima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


Stran 7 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov